| Položaj panoge | | Jože Volfand | |
| Razvoj in trženje, pa čeprav na oddaljenih trgih, kjer so tveganja nekoliko večja, je najbrž pravi recept. Poslovne izkušnje Cetisa, ki v zadnjih letih raste zdravo in stabilno, kažejo, da je takšna usmeritev prava. Mag. Radenko Mijatović, član uprave v Cetisu, prej pa dolgoletni direktor Valkartona, napoveduje tudi ob koncu leta boljši poslovni izid kot lani, novo zaposlovanje in nove produkte. V domačem poslovnem okolju pogreša več optimizma in tudi na stisko bančnega sistema opozarja, saj jih kljub odlični boniteti domače banke ne morejo spremljati. Vendar pa – Cetis je, kot ocenjuje Radenko Mijatović, na pravi poti. | |
Kolikšen delež v realizaciji Cetisa predstavlja embalaža? Ali je za embalažo s folijo na trgu več povpraševanja in kakšne so zahteve naročnikov?
Steber embalaže pomeni v realizaciji Cetisa okoli 19 %. Embalažo s folijo trg išče, a so zahteve naročnikov vedno višje, predvsem ko gre za oblikovanje cene ob ohranjanju enake kakovosti materiala. Glede designa so standardi znani, vsak izdelek je svojevrsten in oblikovan tako, da pritegne pozornost.
Kakšne so možnosti za razvoj papirne embalaže in koliko trg išče etikete? Je v vzponu ovojna etiketa?
Ovojna etiketa je v vzponu. Narašča zlasti uporaba pametnih etiket, mislim na senzoriko, eko materialov, obenem pa se manjša poraba materiala. V zadnjem času trg etikete išče preko razpisov, še zmeraj pa tudi na klasičen način, to pomeni, da pošljejo povpraševanje in testirajo več možnih dobaviteljev.
Ko omenjate pametne etikete, to kaže, da se na globalnem trgu vse bolj uveljavlja pametna embalaža. Kako se na to odziva razvoj v Cetisu, ki ima veliko izkušenj s pametnimi karticami?
Razvoj v Cetisu se je že odzval. V sodelovanju s Kemijskim inštitutom smo razvili pametno etiketo, ki smo jo prvič predstavili na sejmu Fach Pack v septembru. Pametno etiketo že ponujamo trgu. Ta novost je zanimiva predvsem za živilsko industrijo, industrijo pijač, in sicer pivovarje, vinarje in druge, saj etiketa pokaže, kdaj je temperatura pijače primerna za uživanje oziroma, ali so bila živila izpostavljena višji temperaturi, kot je primerna za to vrsto živila. Največje povpraševanje po pametnih etiketah pričakujem v spomladanskih mesecih.
Prav tako na trgu ponujamo etikete za zaščito originalnosti (void) določenega izdelka in RFID etikete, ki se uporabljajo predvsem na področju logistike. Veliki izziv svetovni industriji embalaže sta ponarejanje in tihotapljenje blagovnih znamk, ki sta kljub svetovni recesiji v porastu. OECD ocenjuje, da se vrednost trgovine s ponarejenim blagom močno povečuje vsako leto. Večina podjetij se zanaša na očitne, vidne varnostne elemente, visoko kakovost tiska in sisteme embalaže za odvračanje ali preprečevanje ponarejanja, vendar se ugotavlja, da to ni več dovolj. V tej igri mačke in miši v prizadevanjih proti zlorabi blagovnih znak morajo proizvajalci nenehno nadgrajevati zaščite. Danes obstaja več kot 100 različnih tehnologij zaščit izdelkov, kot so hologrami, digitalni vodni žigi, DNK, varnostna črnila in drugi, ki jih farmacevtska in druga podjetja uporabljajo za zaščito izdelkov in blagovnih znamk pred ponarejanjem. Cetis je v zadnjih dvajsetih letih razvil zelo zanesljive rešitve za zaščito izdelkov in blagovnih znamk pred ponarejanjem, ki se lahko uporabljajo tako na primarni kot sekundarni embalaži.
Največji poslovni uspeh in prodor na trgu pa je Cetis v zadnjih letih dosegel z varnostnimi in komercialnimi tiskovinami. Kje se odpirajo največje možnosti, s katerimi proizvodi in na katerih trgih.
Cetis je v zadnjih letih naredil največji preboj na področju povečanja prodaje na tujih trgih. Torej v izvozu, v trženju. Tako smo v prvih devetih mesecih letošnjega leta v tujini realizirali že več kot 45 % svojih prihodkov, medtem ko so lansko leto prihodki iz izvoza predstavljali zgolj 27 % ob približno enakem obsegu skupnih prihodkov. Letos smo najbolj rasli na varnostnih tiskovinah, kjer delujemo globalno. Razdalje niso pomembne. Največjo rast dosegamo v državah črne celine. Poleg večjega števila odprtih projektov v Afriki nam je letos uspelo pridobiti večji projekt v Aziji. Seveda so ti projekti izpostavljeni precejšnjim poslovnim tveganjem, a brez tega v poslu ne gre.
Na komercialnih tiskovinah poskušamo rasti predvsem z izvozom v države, ki so geografsko severneje od nas. V tujini nastopamo in želimo nastopati z izdelki in storitvami z višjo dodano vrednostjo. Na varnostnih tiskovinah so to kompleksnejši dokumenti, zahtevne programske rešitve, vladne rešitve, medtem ko so na področju komercialnih tiskovin to predvsem zahtevnejše oblike etiket, ki omogočajo bodisi večjo marketinško prepoznavnost produkta ali pa zaščito pred ponarejanjem blagovnih znamk. Še posebej slednje postaja vedno bolj pomemben dejavnik v mednarodni trgovini.
Kateri materiali prevladujejo pri varnostnih tiskovinah in v koliki meri je upoštevan življenjski cikel izdelka?
Na področju izdelave varnostnih tiskovin prevladujejo papir in razni plastični materiali. To je odvisno od tipa produkta, funkcionalnosti ter zahtev kupcev. Želje in potrebe naročnika zmeraj upoštevamo in jim tudi svetujemo pri izbiri materialov, obliki, tiskarskih efektih in podobnem. To vključuje tudi obljubljeno življenjsko dobo izdelka, ki pa ni odvisna samo od kakovosti izdelave, ampak tudi od lastnosti uporabljenih materialov.
Ali pomeni kakovostna varnostna večslojna zaščita okolju manj prijazen proizvod?
Ni nujno. Na to vpliva skupek zahtev standardov, naročnika, funkcionalnosti ter tip zaščit ali zaščite. Cetisova večslojna zaščita je substitut produktov zaščitnih folij, ki so bile narejene iz plastičnih materialov. Večslojna zaščita je narejena iz več izjemno tankih slojev, kot končen produkt pa je večslojna zaščita veliko tanjša in okolju prijaznejša od folij, ki so se uporabljale pred njo.
Kako se širi proizvodnja Cetisovih potnih listov po mednarodnih trgih in kakšne so glavne zahteve naročnikov?
Cetis se na mednarodnih trgih ne pojavlja zgolj kot proizvajalec potnih listov. Naš prodajni program na področju varnostnih tiskovin zajema tudi ostale dokumente, kot so osebne izkaznice, vozniška dovoljenja, prometna dovoljenja, vizne nalepke, rojstne liste, volilne lističi, vinjete in drugo. Poleg slovenskega potnega lista proizvajamo ta najpomembnejši potovalni dokument še za devet držav. V treh državah imamo vzpostavljen personalizacijski center, na področju afriških držav zaposlujemo deset lokalnih prebivalcev. V letošnjem letu smo v eni izmed držav v zahodni Afriki vzpostavili kompletni mejni nadzor.
Trg dokumentov je precej zahteven, konkurenca je močna, iz česar izhajajo številne zahteve naročnikov. Glede na to, da se fokusiramo na države v Afriki, se običajno poleg čisto logičnih zahtev, kot sta kvaliteta in cena, soočamo tudi s posebnimi zahtevami, kot so kratek rok dobave, agregati za proizvodnjo elektrike, lastna vzpostavitev internetnih povezav. Zaposleni smo priča številnim nepričakovanim situacijam: od nasilnih demonstracij, odpovedim letalskih povezav, čakanjem na že potrjene sestanke, slabim higienskim razmeram… Glede tehničnih zahtev naročnikov pa si neprestano prizadevamo, da jim nudimo največ glede na dane razmere. Mislim na kvaliteten produkt, normalno ceno, treninge za njihove inženirje ter prenos znanja. Prizadevamo si vzpostaviti sistem, ki deluje kljub temu, da razmere za tehnično zahtevne produkte niso enostavne. Saj veste, pomanjkanje električne energije, interneta, usposobljenega kadra.
Kateri materiali lahko nadomestijo plastične kartice?
Materiali, ki lahko kratkoročno nadomestijo obstoječe plastične kartice, so samo drugi plastični, to je novi materiali, ki so hkrati tudi bolj okolju prijazni. Materiali, ki lahko dolgoročno v celoti nadomestijo plastične kartice, bodo mikročipi, ki bodo vgrajeni v človeško telo.
Zakaj ste se odločili za proizvodno novost – za digitalne tahografske kartice? Kakšen tržni uspeh napovedujete tahografu?
Tahografske kartice izdelujemo že več let. Pravzaprav ne gre za našo novost, ampak so posledica Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 iz leta 2006, ki zavezuje voznike vozil za prevoz blaga ali potnikov k uporabi tahografskih kartic in s tem njihovo kontrolo. Cetis je z odločbo Direkcije Republike Slovenije za ceste pridobil pooblastilo za izdajanje digitalnih tahografskih kartic, prav tako jih izdeluje. S tem je kot pristojni organ dolžan na območju Republike Slovenije izdajati tahografske kartice in opravljati druge upravne naloge, ki so del javnega pooblastila. Za nas je bil to prvi projekt, v katerem smo izvedli celovito rešitev izdaje tahografskih kartic – od predaje vloge, obdelave vloge, komunikacije s končnim naročnikom, izdaje kartic, priprave celotnega sistema izdaje in preverbe ter povezave z EU članicami. Po uspešno končanem projektu smo podobne projekte ponudili tudi drugam.
Lanski poslovni rezultat je pomenil precejšnjo rast v primerjavi s prejšnjimi leti. Kako je letos, kakšna je prognoza?
V lanskem letu smo bili priča precejšnji rasti prometa v primerjavi z leti poprej. Seveda je danes težko zagotavljati takšen trend, vendar se lahko pohvalimo, da bomo leto 2013 predvidoma zaključili z nekoliko višjimi prihodki kot leta 2012 predvsem na račun povečanja prodaje v tujino. Predvidena realizacija bo okrog 36 milijonov evrov. Tudi število zaposlenih v družbi Cetis in Skupini Cetis bo letos v povprečju višje kot v lanskem letu, kar je posledica pridobitve nekaterih večjih projektov v tujini.
Eden izmed glavnih problemov slovenskega gospodarstva je nizka dodana vrednost. Kako je v Cetisu v primerjavi s panogo in konkurenco na trgu EU?
Strinjam se, da je naš problem nizka dodana vrednost. Slovenska industrija je pogosto le proizvajalec komponent ali manjših segmentov v neki zgodbi, ki pa ima svoje jedro nekje v tujini. V Cetisu želimo v čim večji meri dobiti posle, kjer smo mi glavni izvajalec oziroma pogodbeni partner. Stranki želimo ponuditi čim več. Na varnostnih tiskovinah želimo zraven tiskarskih produktov prodati čim več zahtevnejših in kompleksnih rešitev. Tako svojo energijo usmerjamo v nadgradnjo in zraven tiskarskih rešitev nudimo svetovanje, prenos znanja, integracijo različnih sistemskih rešitev, razvoj programskih rešitev, partnerstvo državam pri razvoju dokumentov. Na komercialnih tiskovinah je zgodba podobna. Kupcu želimo nuditi več kot etiketo ali obrazec, tako da neprestano spremljamo novosti in jih poskušamo vgraditi v naše produkte. Trenutno imamo razvitih nekaj novih produktov, ki jih bomo v kratkem ponudili trgu. V zadnjem času precej energije posvečamo prenosu znanj z zahtevnih produktov varnostnih tiskovin v komercialne tiskovine.
Naložbe v razvoj?
Brez razvoja si praktično ne moremo predstavljati prihodnosti. V Cetisu že dolga leta razvoju namenjamo pomembno vlogo. Trenutno v okviru naše hiše zaposlujemo mlade raziskovalce, bodoče doktorje znanosti, ki prenašajo znanja iz teorije v prakso. Sodelujemo z različnimi inštituti in nenehno spremljamo trende v branži z obiski konferenc, seminarjev in izobraževanj. Trenutno zaključujemo razvoj nekaj novih produktov, ki bodo kmalu ponujeni trgu. Prav tako neprestano razvijamo nove rešitve, inovacije. Naložbe v razvoj so precejšnje, zato si prizadevamo del stroškov pokriti s sredstvi, pridobljenimi preko razpisov.
Kaj pogrešate v domačem poslovnem okolju?
Vsekakor pogrešamo več optimizma in bolj optimistično poslovno okolje. Najhuje je z bančnim sistemom, ki nas že marsikje na prodoru na tuje trge popolnoma onemogoča, saj naše banke, kljub naši odlični boniteti, niso sposobne dati mednarodnih garancij zaradi svoje bonitete, ki jo uživajo na trgu oziroma pri mednarodnih bančnih institucijah. Tudi pogoji, pod katerimi si izposojamo denar od finančnih institucij, niso primerljivi s pogoji, ki jih imajo naši konkurenti na zahodu. Težave so seveda še s precej majhnim in omejenim domačim trgom, ki se zadnja leta močno krči, davčno zakonodajo, birokratizacijo in trgom dela. Kljub visoki brezposelnosti v Sloveniji je še zmeraj precej težko najti dober kader. Kljub vsem oviram ocenjujemo, da smo na pravi poti. Na prvem mestu moramo neprestano krepiti vlogo vodilnega tiskarja na slovenskem trgu in si prizadevati za čim večjo rast na tujih trgih.
