Položaj papirno-predelovalne panoge | Jože Volfand |
 
Papirno-predelovalna panoga ni povsem zadovoljna s polletno bilanco. Domači trg se je osušil, zato podjetja iščejo nove prodajne poti. A največji križ so stroški, predvsem cene energentov, kar slabi konkurenčnost panoge. Predrago poslovno okolje je glavni krivec za slabšanje položaja papirničarjev. Doslej tudi ekonomska politika ni znala prav ovrednotiti vrednosti panoge, ugotavlja Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja za papirno in papirno-predelovalno industrijo pri GZS.
 
Petra Prebil Bašin; foto: Boštjan Čadej

Petra Prebil Bašin; foto: Boštjan Čadej

Kakšne rezultate kaže polletna bilanca papirne in papirno-predelovalne panoge v Sloveniji v primerjavi z letom 2012 in kakšne spremembe se kažejo na trgu, še posebej v primerjavi s trendi na globalnem trgu, kar je za izvozno naravnano panogo bistveno?
Rezultati so odraz razmer, v katerih se je znašla Slovenija. Letos se zdi, da so se razmere še zaostrile. Rezultati so v povprečju nekoliko slabši kot v polletju lani. Kljub temu, da papirnice izvozijo tudi 95% in več svoje proizvodnje ter da je prodajov tujino v zadnjem času preusmeril tudi velik del papirno predelovalne industrije, je vpliv domačega poslovnega okolja velik. Žal je obremenjujoč za podjetja. Stroški poslovanja naraščajo, zato so podjetja prisiljena iskati notranje rezerve ali po zmožnostih vplivati na prihodkovno stran, kar pa v teh razmerah ni preprosto.

Najopaznejša sprememba na trgu je nadaljevanje upada proizvodnje in porabe grafičnih papirjev, na drugi strani pa se opaža porast embalažnih ter higienskih papirjev. Ta trend je opaziti tako v Evropi, kot poroča CEPI, a tudi v Sloveniji. Proizvodni programi v papirnicah se preusmerjajood grafičnih papirjev v specialne vrste papirjev, povečuje se delež reciklaže oziroma uporaba svežih vlaken za potrebe farmacije inprehrambene industrije.

In pri embalažerjih?
Pri embalažerjihoziroma v celotni papirno predelovalni industriji se opaža, da so mnogi našli nove prodajne kontakte v tujini. Domača predelovalna industrija, prej največji porabnik njihove embalaže, se je močno skrčila in bi si doma le še poslabševali položaj z zniževanjem cen. Največji porabnik embalaže je prehrambena industrija, ki svoj delež povečuje. Še vedno je  težnja po lažji, tanjši in vse bolj izdelku prilagojeni embalaži. Embalaža sicer varuje, a je predvsem prodajni medij.

Sprememba, ki je po mojem mnenju resnično lahko v ponos slovenski papirni industriji, je, da se je končno izkazalo, kako stabilna je ta tradicionalna, energetsko intenzivna in hkrati trajnostna industrija. Na kaj mislite?
Na mnogih lestvicah »naj slovenskih podjetij« v zadnjem času najdemo prav vse papirnice. Na primer vseh pet spada med 35 največjih slovenskih izvoznikov, kar je, tako menim, pomemben podatek, ki priča o tem, kako strateška in potencialna je panoga za Slovenijo. Seveda je v ozadju mnogo zgodb in brez trdega dela ne bi bilo tako, saj izraz tradicionalna ne pomeni zaprašenih strojev iz 70. let prejšnjega stoletja. Gre za desetletja stalnih naporov v smeri večje okoljske ustreznosti proizvodnje, za zapiranje snovnih in energetskih krogotokov, za učinkovito rabo energije in surovin. Investicije so stalnica in po veliki rekonstrukciji v Količevem trenutno takšna poteka v Vevčah.

Vendar se konkurenčnost panoge slabša. Kaj pričakujete od ekonomske politike?
Že leta 2009 smo v Memorandumu slovenske papirne in papirno predelovalne industrije definirali glavne izzive panoge: energija, ekologija in ekonomija. Trn v peti so v zadnjem času zlasti drag dostop do energentov, njihove cene, ki so tudi do 30% višje, kot jih plačuje konkurenca samo 200 km stran. Težava je majhnost in zaprtost slovenskega energetskega trga, kar so mnogi dobavitelji energentov uporabili kot odlično iztočnico za »ureditev sebi udobnih razmer«. Počasi, le počasi in za mnoge tudi usodno prepočasi se klobčič odvija. Tako so se cene elektrike v zadnjih letih res znižale, a kaj ko eksponentno naraščajo davki in prispevki na energente. Država nima dovolj posluha za izvoznike in bi jim morala zagotoviti konkurenčne pogoje. Trošarine na elektriko so v Sloveniji tudi do 10-krat višje kot v Italiji, 3-krat večje kot na Madžarskem, 2,3-krat večje kot v Avstriji, medtem ko jih na Hrvaškem sploh ne plačujejo. Takoj po novem letu nas je šokiral še dvig prispevka za OVE in SPTE v povprečju za kar 316%. To je papirnicam povišalo letošnje stroške za elektriko za dobra 2 mio  €. Mislim, da se takšne stvari ne bi smele dogajati, saj gospodarstvo potrebuje stabilno, vzpodbudno okolje za svoje delovanje. Po polletnih naporih našega združenja na GZS se bo prispevek znižal za 50%, a to je le korenček… Zapletena je tudi zgodba pri plinu, ki je prav tako pomemben energent. Podjetja so v času konjunkture sklenile dolgoročne pogodbe, ki preprosto niso skladne s časom in jih stroškovno zelo bremenijo. Predelovalce, ki so delovno intenzivni, pa bremenijo visoki stroški dela, saj je tudi delo v Sloveniji visoko obdavčeno.

Od ekonomske politike pričakujemo predvsem resno razbremenitev gospodarstva, resno, ne s šopom programov brez učinka. Predvsem pa zavedanje, da brez močnega gospodarstva ne bo okrevanja in bo Slovenija le še globlje zabredla v krizo. Mislim, da se javna uprava, vključno z ministrstvi, ne zaveda, od kod izvirajo proračunski prihodki. Pogosto mačehovski odnos do industrije je vsekakor potrebno spremeniti. Lastniki imajo vpogled v razmere in bodo prej ali slej odšli, če ne zaradi stroškov, pa zaradi odnosa.

Eden izmed glavnih kazalcev uspešnosti panoge je dodana vrednost. V panogi je nekaj podjetij z evropsko primerljivo dodano vrednostjo, vendar pa hkrati menedžerji opozarjajo, da je to problem panoge. Kakšni so trendi v zadnjih treh letih in kaj povedo primerjave v EU?
Dodana vrednost pri papirnicah in papirnih predelovalcih v zadnjem času kljub težkim razmeram v povprečju rahlo narašča. Je nad povprečjem slovenske predelovalne industrije, zlasti pri papirnicah. Res je med papirničarji nekaj takih, ki so celo nad evropskim povprečjem v panogi v Evropi, a so tudi takšna, ki so povsem delovna intenzivna in ne dosegajo niti 30.000€ na zaposlenega. To je le še dodaten dokaz, da je panoga resnično raznolika.

Panoga stalno opozarja, da ji poslovno okolje v Sloveniji ni naklonjeno. Ni premikov na bolje?
Žal problemi ostajajo…kljub našim naporom in opozorilom ministrstvom, da se položaj energetsko intenzivnih podjetij v Sloveniji poslabšuje. Slovenija se bo morala jasno opredeliti, kaj bo s tem segmentom industrije. Trenutno je močan izvoznik in kot tak steber slovenske industrije. Vendar bo potrebno vanj vlagati, sicer bomo kmalu pod mejo potrebne konkurenčnosti. Zaradi stroškov domačega poslovnega okolja – energentov in stroškov dela, nefleksibilnosti zakonodaje, okoljskih dajatev in drugih davščin.

Glavna surovina panoge je odpadni papir. Zakaj slovenske papirnice kupujejo les v tujini, doma pa je pred pragom?
Res je, glavna surovina je odpadni papir. A že nekaj let papirnice le dobro tretjino odpadnega papirja lahko kupijo na domačem trgu, ostalo so prisiljene kupovati v tujini, čeprav se v Sloveniji zbere količinsko cca.60% odpadnega papirja glede na celotno porabljeno količino v papirnicah. Del uvoženega papirja(za »odpadni papir« se uveljavlja izraz »recovered paper«  ali »papir za recikliranje«) ni primeren glede na vrsto, večji in težji  razlog pa so različni lobiji v Sloveniji, ki iz lastnih interesov otežujejo prosti trg. Podobno je omejen tudi nakup lesa za potrebe papirnic. Iz takšnih in drugačnih razlogov se lesa ne da kupiti v želeni količini doma in ga morajo, čeprav smo z lesom bogata država, naše papirnice tudi kupovati v tujini.

Letos novembra bodo potekla štiri leta, kar ste prejeli Memorandum slovenske papirne in papirno-predelovalne industrije. Bilanca? Boste napisali nov memorandum?
Nikakor ne, memorandum je povsem v skladu s časom. Vsakokrat sem ob branju bolj zadovoljna z dejstvom, kako smo takrat zaobjeli širok pogled na dejstva o panogi. Res je, da so v zadnjih dveh letih v ospredju bolj intenzivno kot prej energenti in da je položaj energetsko intenzivnih podjetij dolgoročno negotov. Vendar trdim, da je ta industrija trajnostno naravnana, mislim na surovine in izdelke, ki jih je možno recikirati. Proizvodnja je prilagojena okoljskim zahtevam, podjetja stremijo k povečevanju energetske učinkovitosti, zapiranju snovnih in energetskih krogotokov ter zmanjševanju porabe energije. Prav tako še vedno in še bolj prepričano menim, da bi morala država imeti jasno izdelano strategijo razvoja teh podjetij, kajti glede na prej omenjene rezultate poslovanja bi bilo potrebno panogo krepiti. Ali jo vsaj podpirati.

V Memorandumu ste zapisali, da je papirna panoga vzorčni primer trajnostnega razvoja Slovenije. S katerimi konkretnimi kazalci lahko to potrdite, saj je papirna panoga energetsko zelo požrešna? Koliko podjetij je vključenih v EMAS, katera imajo okoljsko marjetico ali se odločijo za letna poročilo o trajnostnem razvoju?
Da, panoga je trajnostna in energetsko intenzivna obenem. Na združenju razpolagamo s konkretnimi podatki, da se energetska učinkovitost povečuje oziroma, da se poraba energentov na tono proizvedenega papirja zmanjšuje. Res je panoga v delu proizvodnje papirja energetsko intenzivna, a v skladu z vedno ostrejšo okoljsko zakonodajo in primerljivo s konkurenti iz tujine, saj sicer ne bi več mogla obstajati. Med trinajstimi slovenskimi podjetji, ki imajo okoljsko marjetico (EcoLabel), sta dve papirnici: Paloma d.d. in Vipap Videm Krško d.d., vsaka s po petimi svojimi proizvodi.

Na katere teme se bo letos panoga fokusirala na Dnevih papirništva?
Letošnji naslov dogodka je »Novi časi za tradicionalno papirno industrijo«. Fokusirali se bomo na prihodnost; kakšna bo v prihodnje papirna industrija, katere so največje grožnje, največje priložnosti, katera nova zakonodaja lahko posredno sli neposredno vpliva na razvoj te industrije, kje pridobiti prepotrebne finančne vire za razvoj izdelkov ter druge okoljske, tehnološke in energetske investicije. Govorili bomo o novih tehničnih postopkih, povečevanju učinkovitosti procesov, lastnosti izdelkov, itd. Skratka, dogodek bo poln zanimivih informacij, predvsem pa priložnost za srečanje panoge enkrat letno, kar ocenjujemo kot veliko dodano vrednost dogodka.

Slovenija pripravlja novo strategijo razvoja za obdobje 2014 – 2020, usklajuje jo UMAR. Ali je panoga vključena? Sestavljavci pravijo, da potrebujemo za razvoj večjo konkurenčnost in zagon rasti. In vi z vidika panoge?
GZS se vključuje v pripravo vseh strateških dokumentov in zakonodaje, ki se tiče gospodarstva, tudi  strategije razvoja Slovenije, pametne specializacije itd. Podatki o poslovanju panoge kažejo, da so vse papirnice med 35 naj izvoznikov,zato sta se pozornost  in posluh snovalcev usmerili tudi v papirno panogo. Na vseh ravneh opozarjamo na probleme poslovnega okolja, ki otežuje mednarodno konkurenčnost (energenti, stroški dela, problemi s kadri in drugo). Naš cilj: pozicionirati se kot trajnostno naravnana, tradicionalna, energetsko intenzivna industrija.