Skupina Motvoz | Jože Volfand |
Grosupeljski Motvoz in Ultrapac iz Volčje Drage sta se leta 2007 odločila za poslovno potezo, ki naj bi dala sinergijske učinke. V novi skupini dela zdaj 200 delavcev, krovna družba Motvoz pa se ukvarja predvsem z vodenjem naložb in trgovino na debelo. V podjetju Motvoz Plast v Grosupljem so ohranili proizvodnjo veziv in predelavo odpadne embalaže, Ultrapac je specializiran za proizvodnjo fleksibilne embalaže, z lastnimi distribucijskimi podjetji pa Motvoz na Hrvaškem, v Srbiji, na Češkem in Poljskem lahko do kupca stopijo v vlogi proizvajalca in trgovca. Čeprav je embalažni trg prepoln konkurence, inovacije pri materialih pa vse popolnejše, premišljena poslovna strategija daje rezultate. Odgovarjal je mag. Anton Lakner, predsednik upravnega odbora v Motvozu in Ultrapacu.

V letu 2007 je Motvoz proizvodnjo folij preselil iz Grosuplja v Volčjo Drago, v Ultrapac. Kaj ste s tem dosegli?
Združili smo program folija – vrečke in s tem povečali tržni delež Ultrapaca na slovenskem trgu, v državah EU pa smo povečali prodajo na 50 odstotkov skupne realizacije. Lani je ta znašala okrog 24,5 mio evrov. Sicer pa je večinski lastnik Motvoz, d. d., Grosuplje. Na grosupeljski lokaciji sta ostali proizvodnja veziv in regeneracija.

Dosegli ste več sinergijskih učinkov?
Da. Boljša je izkoriščenost strojne opreme, dopolnili smo proizvodne programe, zmanjšali transportne stroške in optimirali število delovnih mest. Manj je odpadkov, saj smo racionalneje razporedili naročila po strojih, boljša in cenejša je nabava. Racionalneje lahko tržimo, a tudi naša tržna pozicija je močnejša. Poleg tega smo izboljšali tehnološke postopke in kakovost izdelkov.
Je dobil Motvoz drugačno vlogo na trgu?
Motvoz, d. d., se prvenstveno ukvarja z razvojem distribucijske mreže za celotno skupino podjetij, razvijanjem blagovnih znamk, upravljanjem lastnih podjetij ter razvojem trgovskega programa, ki je kompatibilen z ostalimi programi. Naš cilj je specializirati se za prodajo embalaže in programa za kmetijstvo in vrtni program. Kot skupina smo se intenzivno začeli usmerjati v storitveno organizirano podjetje z močno proizvodno komponento, ki se odlično dopolnjuje z izdelki, narejenimi pri kooperantih doma in tudi v tujini. Proizvodni program dopolnjujemo s prodajnim, ki omogoča večjo dobičkonosnost in je v lastni proizvodnji ni mogoče vedno doseči. Kupcu kot skupina lahko ponudimo celoten program (proizvodni in trgovski), ga s tem zadržimo in motiviramo za še boljše in uspešnejše sodelovanje.

S katerimi proizvodi in programi ste najbolj uspeli odgovoriti na nihanja na trgu in na posledice krize?
Proizvodni program Ultrapaca je usmerjen v živilsko industrijo in nosilne trgovinske vrečke, zato problemov avtomobilske in gradbene industrije nismo občutili v taki meri kot drugi. Vlagali smo v razvoj programa avtomatskih folij.

Kaj kaže povpraševanje na začetku leta 2011 in kakšna so poslovna pričakovanja – bo rast?
Zaradi drastičnega dviga cen osnovnih surovin ne pričakujemo rasti. Prodaja bo ostala na istem nivoju.

Kje ste lani bolj občutili krizo – na domačem ali tujem trgu?
Na domačem trgu.

Kako se odpirajo vrata na trgih EU glede na vaše izvozne načrte?
Imamo že ustaljene evropske trge. Za našo večjo prepoznavnost pa si prizadevamo s povečanimi aktivnostmi na sejmih in z osebnimi obiski potencialnih kupcev.

Ali v povpraševanju opažate premik k ekološki embalaži, prijaznejšim, biorazgradljivim vrečkam?
Ja, vendar ne v obliki biorazgradljivih materialov, ampak v povpraševanju po izdelkih, izdelanih iz regenerata, posebno PCR.

V Sloveniji je dana pobuda za sprejem zakona o omejevanju uporabe nakupovalnih vrečk, kar naj bi dosegli s posebnim prispevkom za posamezne kategorije vrečk. Kaj bi to pomenilo za Ultrapac?
V Ultrapacu upamo, da bomo v Sloveniji dovolj razsodni in takega prispevka, kot je predlagan, ne bo. Če pogledamo napredne evropske države, vidimo, da je potrebno delati na večji osveščenosti ljudi za zbiranje odpadnih surovin in s ponovno reciklažo zmanjšati obremenitev prostora, v kateremživimo. V primeru sprejetja takega prispevka pa bi to pomenilo padec prodaje, saj nakupovalne vrečke v našem programu na domačem trgu predstavljajo v skupni prodaji okrog 11 odstotkov.

Katere bistvene prednosti ste dosegli z vstopom Ultrapaca v skupino MOTVOZ GROUP in s preselitvijo proizvodnje iz Grosupljega?
Nove kupce in nove trge.

Kateri programi so v ospredju in katere prednosti ste uspeli uveljaviti na trgu?
Program avtomatskih folij z večjo dodano vrednostjo. Že nekaj let je, kar ste napovedali specializacijo v proizvodnem programu, razvoj alternativnih proizvodov na bazi tiska z uporabo večslojnih materialov in racionalizacijo pri uporabi materialov.

Novosti?
Osvojena je proizvodnja folije za pakiranje Mozzarelle in BIO razgradljivih folij za pakiranje BIO prehrambnih izdelkov. Oba izdelka sta že testirana na trgu in sta pokazala dobro kvaliteto. V bodoče računamo na pospešeno rast prodaje teh artiklov.

Kakšni so trendi v panogi na globalnem trgu?
Glede na različne zakonodaje po državah EU so trendi različni. Podobno kot pri nas se tudi v drugih državah pojavljajo predlogi novih dajatev na nosilne vrečke. Upamo na rešitve, razumne tudi za nas.

Paradni konj med vašimi proizvodi je bila visokokvalitetna potiskana nosilna vrečka. Se razmere na trgu spreminjajo?
To je še vedno, saj v kolikor izdelki niso vrhunske kvalitete, te ni. Še zmeraj poudarjam, da imamo vrhunsko ekipo za tisk.

Kaj se dogaja s cenami surovin?
Drastično naraščajo in ni znakov, da bo drugače.

Načrtujete nove naložbe?
Glede na razmere na trgu (gospodarska kriza, dajatve na vrečke) in glede na posodobitev strojne opreme v letu 2010 (nakup tiskarskega stroja) v Ultrapacu zaenkrat ne načrtujemo kakšnih večjih naložb, razen posodabljanja že obstoječe strojne opreme. Kar se tiče skupine, pa načrtujemo nadaljnjo internacionalizacijo poslovanja. V roku dveh let imamo cilj ustanoviti lastno firmo na t. i. »plavi coni«. Do sedaj imamo svoje firme že na Hrvaškem, v Srbiji, na Češkem in Poljskem. V letu 2011 bomo postavili svoje firme v Romuniji in Makedoniji, v naslednjem letu pa pridejo na vrsto še Kosovo, Bolgarija in Albanija.