Trg zapork | Jože Volfand |
Se še kdo spominja krize Plutala pred desetimi leti? Najbrž ne. Rešila jih je višja dodana vrednost. Če se ne bi pravočasno odločili za tehnološko zahtevnejše proizvode, to je za zaporke, z več znanja in s tem za boljšo ceno, bi jih pokopali kriza in konkurenca. Podjetje Plutal v industrijski coni Vič v Ljubljani se je namreč v zadnjem dobrem desetletju povsem spremenilo. Nekdanji zamaški iz plute so zgodovina, prav tako tudi stečajna zgodba na prelomu tisočletja. Takrat je nastalo podjetje Plutal 2000, lastniško se je povezal z nemško družbo Gruppe Rauh in posluje stabilno. Letos, pove direktor Stane Stalowsky, ko se še zmeraj govori o krizi, smo morali delati v štirih izmenah..

Njihova letna proizvodnja daje količinsko na trg 2 milijardi zapork: kronskih zapork, navojnih dekorativnih zapork in plinotesnih navojnih zapork..

Kronskih zapork, ki so izdelane iz jeklene pločevine, uporabljajo pa se za zapiranje vseh vrst tekočin, naredijo največ. Milijardo. Toda vrednostno dajejo le 35 odstotkov realizacije. »Dodana vrednost je pri kronci skromna. Zato smo že pred leti kupili prvi stroj, avtomat, za proizvodnjo dekorativnih navojnih zapork iz aluminija. Drugačna je oblika, potreben je trikratni vlek. Zaporka se tiska bočno, naročnik pa lahko domisli dekorativni dizajn. To je estetska, elegantna zaporka, tudi praktična je bolj. Najprej so jo kupovali predvsem proizvajalci žganih pijač, potem se je odprlo pri vinarjih. V Sloveniji najprej Konzorcij cvička. Trgi so se začeli odpirati. V proizvodnji delajo že trije stroji, letna proizvodnja je dosegla že 100 milijonov zapork. V dekorativnih navojnih zaporkah je za Plutal razvojna perspektiva«, je prepričan Stane Stalowsky.

Izvažajo 85 % proizvodnje
Njihov trg je predvsem EU, najmočnejša je Nemčija. Izvažajo 85 odstotkov proizvodnje, tudi v Turčijo, Egipt, Švico, Rusijo, celo v Čile, pa na Madagaskar. Slovenija za Plutal ni zanemarljiv trg. Zaporke delajo za večino proizvajalcev pijač, za oba pivovarja, za Radensko, Cocto in druge. Plinotesne navojne zaporke, ki jih potrebujejo predvsem farmacevtska proizvodnja in domači polnilci vod, so tretji steber v proizvodnem programu Plutala, ki je v realizaciji udeležen s tretjino. Direktor ugotavlja, da se je domači trg zelo spremenil. Trend so dekorativne navojne zaporke. Tako kot v svetu. Za odločilni poteg novosti so krivi vinarji v Avstraliji in Novi Zelandiji, začetek pa je bil v Franciji. Veliki proizvajalci vin so močno povečali trg novih, bolj ličnih, za marsikoga tudi uglednih zapork. A videli so tudi ekonomsko vrednost novosti.
»V Sloveniji prevladujejo vinarji s skromnejšo proizvodnjo ustekleničenih vin. Vendar celo majhni vinarji nočejo zaostajati pri uporabi dekorativnih zapork in jim posojamo zapiralne stroje. Buteljčna vina in vina srednjega cenovnega razreda postanejo s tako zaporko že na videz privlačnejša. Proizvajalci želijo izpopolnjen dizajn, večjo ekskluzivnost. Sodelujemo z naročnikom pri kreiranju, pri obliki zaporke, saj je že pri osnovnih zamislih treba upoštevati tehnološko izvedljivost. Kupili smo nov stroj za tisk na pločevino, in to je naša prednost. Ob znanju, ki ga v Plutalu nikoli ni manjkalo, tudi pri aluminijastih zaporkah ne,« poudarja stane Stalowsky, po izobrazbi diplomirani ekonomist, v podjetju pa je zaposlen od leta 1999. Od takrat, ko je bilo treba začeti povsem na novo in iskati tudi kapital za dolgove.

Nemški strateški partner
Zakaj se je odločil za poslovno in lastniško povezavo z nemškim strateškim partnerjem, proizvajalcem, ki letno proizvede več kot 7 milijard kronskih zapork? Sinergija, odgovarja direktor. Najbolj se jim je to poznalo pri nabavi materialov, kjer sta fleksibilnost in hitra odzivnost prvi pogoj za dobro poslovanje. V strukturi cene jim pomeni material od 55 do 65 odstotkov. Za 2 milijardi zapork potrebujejo 4.800 ton materiala – pločevine, aluminija in drugih surovin – ali 200 šleperjev. Poleg sinergije pri nabavi se jim partnerstvo pozna pri prodaji, saj jim nemški trg pomeni tretjino posla. S širitvijo mreže agentov – komercialistov – si želijo odpreti vrata na nove trge. Plutal, razlaga Stane Stalowsky, ni velik igralec na trgu zapork, konkurenca je povsod okrog nas. Tudi letna realizacija, okrog 11 milijonov, ni velika. Vendar so tehnološko dobro opremljeni, v enem delu med boljšimi na evropskem trgu, ves dobiček pa so vlagali v nove stroje. Zato so lahko poslovno gibčni. Lani, ko se jim je zaradi krize obseg naročil zmanjšal za 20 odstotkov, so izpad v celoti nadomestili s prodajo tržno zanimivejših dekorativnih navojnih zapork. Zaposlenost, zdaj jih je 75, celo povečujejo, kadrovsko strukturo pa izboljšujejo.
Skoraj stoletna tradicija na trgu nekaj pomeni. Predvsem pa znanje in inovativnost v proizvodnji. Lastno znanje krepijo zlasti v tehnologiji tiska, kakovost pa nadzirajo laboratorijsko. Nobenega novega izdelka ne izročijo naročniku prej, dokler skupno z njim ne testirajo vzorca. Plutalov najpomembnejši partner je prehranska industrija, farmacevtska jim pomeni le še okrog 6 odstotkov. Boste ostali pri zaporkah? Stane Stalowsky premišljeno odgovori, da je rast pravšnja, stabilna in tudi za naprej kaže dobro. Na trgu pa so zmeraj priložnosti, doda.