Regijski center za ravnanje z odpadki na južnem Primorskem | Helena Kojnik |
Od petnajstih regijskih centrov, kolikor jih predvideva Operativni program odstranjevanja odpadkov v Sloveniji, je poleg gorenjskega najbolj negotova tudi usoda centra za južnoprimorske občine. Trenutno ni znana niti lokacija centra, rok za črpanje evropskih sredstev za regijske centre pa se hitro izteka. Zvonimir Benčič – Midre, začasni predsednik sveta konzorcija GOJUP (Gospodarjenje z odpadki južnoprimorskih občin), se zato boji, da bo osem primorsko-kraških občin moralo odpadke reševati z odvozom v druge občine, zneski na položnicah za odpadke pa se bodo občanom najmanj trikrat povišali.

»Če ne uspemo umestiti objektov za predelavo odpadkov in odlagališča v Ilirski Bistrici, regijskega centra za odpadke na južnem Primorskem sploh ne bo,« pravi Benčič – Midre, sicer župan občine Hrpelje-Kozina. Dodaja, da se boji dneva, ko bodo na njihova vrata potrkali občani s položnicami z bistveno višjimi zneski, kot jih imajo za odpadke sedaj. »Občina Logatec je že sklicala vse župane za morebitni dogovor o odvozu odpadkov v njihovo občino,« in nadaljuje, da bo v tem primeru regija izgubila na milijone nepovratnih evropskih sredstev. Edina občina, ki še lahko prepreči ta črni scenarij, je Ilirska Bistrica. Zaradi kraškega terena na tem območju je bilo center možno umestiti le na območje Mestne občine Koper in Ilirske Bistrice. Kot je znano, pa se je vodstvo koprske občine v drugi polovici julija 2009 po zboru krajanov Sv. Antona, kjer so glasno nasprotovali tako morebitni regijski deponiji odpadkov kot podaljšanju obratovanja obstoječe v Dvorih, odločilo spoštovati voljo krajanov Sv. Antona. Zaprlo je odlagališče, čeprav je le-to izpolnjevalo vse pogoje za podaljšanje uporabnega dovoljenja. Zaradi nasprotovanj krajanov v njihovi občini niso naklonjeni regijskemu centru, odpadke pa sedaj odvažajo na deponije v druge občine. »Sedaj je na potezi Ilirska Bistrica,« poudarja Zvonimir Benčič – Midre.

Zapleta se tudi v Ilirski Bistrici
Vendar pa se tudi tukaj zadeve močno zapletajo. Takoj, ko se je začelo govoriti o možnih lokacijah za center v tej občini, so se krajani sosesk v bližini Globovnika, nekdanjega odlagališča Tovarne organskih kislin, povezali v civilno iniciativo. Navdušenja niso pokazali niti krajani Male Bukovice, kjer bi prav tako lahko zgradili center. Na občini so se tako zavili v molk. Kot je dejal župan občine Ilirska Bistrica Anton Šenkinc, do nadaljnjega za medije ne bodo dajali nobenih izjav v zvezi z lokacijami oziroma centrom.
Morda bo kaj več gotovosti 110.000 prebivalcem občin Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana prinesla že večkrat napovedana novelacija Operativnega programa za ravnanje z odpadki. Z njo bo ministrstvo za okolje prilagodilo število in obseg centrov za ravnanje z odpadki glede na spremenjene razmere in že dosežene medobčinske dogovore. Na ministrstvu še poudarjajo, da če v tem finančnem obdobju ne bo doseženo soglasje tudi drugje po državi, bodo pri naslednji spremembi Zakona o varstvu okolja predlagali rešitve, ki bodo državi omogočile, da celostno uredi problematiko umestitve centrov za ravnanje z odpadki.

Za CERO Nova Gorica so se le dogovorili
Zelo počasi in s težavami nastaja tudi regijski center za severnoprimorske občine, ki bo zrasel v Stari Gori pri Novi Gorici.  Sem bodo vozili komunalne odpadke 120.000 prebivalcev, ki živijo v 12 občinah (Ajdovščina,Vipava, Idrija, Cerkno, Tolmin, Bovec, Kobarid, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba, Kanal ob Soči in Brda). Po besedah Daria Roliha, vodje poslovne enote Ravnanje z odpadki na Komunali Nova Gorica, je šest občin že vključenih, kar pomeni trenutno 59.000 prebivalcev. Za razliko od južnoprimorskih občin je tako po podatkih MOP dvanajst severnoprimorskih občin doseglo vsaj dogovor o lokaciji, trenutno pa intenzivno pripravljajo vso potrebno dokumentacijo. Izdajo odločbe in začetek gradnje pričakujejo konec leta 2011 oziroma v začetku 2012.
Novonastali center naj bi zagotavljal celotno obdelavo komunalnih odpadkov v objektih mehansko-biološke obdelave, sortirnice, kompostarn ter demontaže kosovnih odpadkov. V njem se bo izvajalo tudi stiskanje, baliranje, skladiščenje, ravnanje z odpadnimi vodami in emisijami v zrak. »Energetska izraba odpadkov (sežig, sosežig) ni predvidena na lokaciji CERO Stara Gora,« je dodal Dario Rolih. Ni pa znan še delež sredstev evropskih skladov. »Vsekakor ciljamo na čim večji delež kohezijskih sredstev,« je odgovoril Dario Rolih.