Embalaža v Dani
Zgodba o vodomatih in o (ne)oporečnosti vode v njih je dobro razgrela javnost, vlado in stroko. Zelo redki pa so bili glasovi, češ da je prav, ker se je nekdo vendarle strokovno in analitično lotil vodomatov. No, v Dani, kjer ločijo med vodomatom in aparatom za hlajenje in gretje vode, so pozdravili analize vode. Nedvomno zato, ker so v proizvodnji razvili zaokrožen sistem stalnega nadzora kakovosti vode in drugih izdelkov. Direktor Marko Hren pravi, da v podjetju z vsemi certifikati, kot jih zahteva prehranska industrija, ne more biti drugače. Enako velja, ko odločajo o embalaži, zamaških in etiketah. Materiale stalno testirajo.

Marko_HrenNajprej o vroči temi – o vodomatih. Tudi Dana ponuja naravno mineralno vodo v balonih, kar počnejo lokalni distributerji. Kdo je odgovoren za oporečnost vode v vodomatih, če do nje pride? Kdo zagotavlja nadzor – proizvajalec?
Najprej bi se ustavil pri besedi vodomat. Beseda pomeni nekaj drugega (verjetno napravo za filtriranje vodovodne vode) kot pa aparat za hlajenje in gretje (nimajo vsi aparati) vode s tujko »water cooler«. Ustreznega prevoda v slovenski jezik ni, zato mi uporabljamo besedo water cooler ali skrajšano cooler. V sistemu notranjega nadzora varnosti izdelkov imamo v Dani vzpostavljen sistem odvzema vzorcev na osnovi HACCP načel in analize tveganja. Načrt vzorčenja zajema odvzem vzorcev in analizo za vse izdelke, ki jih proizvajamo. To so redne urne/dnevne/tedenske/mesečne analize vode na mikrobiološke parametre in osnovne fizikalno kemijske parametre v lastnem laboratoriju. Kot proizvajalci vode zagotavljamo vzorčenje in analizo vode na več odvzemnih mestih, in sicer na izviru, pred polnjenjem v zalogovnik vode, pri polnjenju iz embalaže in v embalaži. Kakovost vode torej stalno analiziramo in to bi moral delati vsak proizvajalec. Frekvenca analize je v Dani odvisna od plana vzorčenja.

Ali enak sistem nadzora izvajate v celotni proizvodnji in poslovanju?
Za naše podjetje, ki je znan proizvajalec vod in sokov, je to nujno. Notranji nadzor v Dani skrbi za kakovost embalažnih materialov, za sistem pranja in čiščenja linij, za kakovost vode v distribuciji na trgu in za ostale proizvodne programe.
Ne gre pa le za notranji nadzor. Vsaj enkrat letno opravijo za nas analizo vode tudi v zunanjem laboratoriju na izviru vode in nato embalirano vodo. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, ki te analize opravlja, je s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pooblaščen laboratorij za analize naravne mineralne vode. Pri teh analizah se navadno opravi najširši nabor parametrov, ki so navedeni v Pravilniku o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi (Ur.l.RS, št. 50/2004 s spremembami in dopolnili). Enkrat letno je tudi redni pregled naravne mineralne vode v polnilnici pred polnjenjem. Opravi ga pooblaščena organizacija, določena s strani MKGP. Izbrani zunanji laboratorij za nas izvaja tudi redna biološka testiranja vode Dana. S temi testi ugotavljamo genotoksičnost vode. Rezultati opravljenih analiz in pregledov polnilnice dokazujejo, da je naravna mineralna voda Dana (od izvira do embalaže / v prometu) neoporečna in v skladu z zahtevami zakonodaje za to področje.

Toda Dana kot pomemben proizvajalec pijač ne potrebuje embalažo le za vode, pač pa tudi za sokove in alkoholne pijače. Kakšne vrste embalaže potrebujete, za kakšne količine gre in ali lahko večino embalaže dobite na domačem trgu?

Dana za polnjenje brezalkoholnih in alkoholnih pijač uporablja različne vrste embalaže. Za PET plastenke se ve, da so v tem času najbolj razširjena vrsta embalaže za brezalkoholne pijače. Dana v to vrsto embalaže polni vodo, vodo s sokom, sirupe, gazirane pijače in ostale negazirane brezalkoholne pijače s sadnim deležem. Za nektarje in 100% sokove uporabljamo sestavljeno papirno embalažo. V steklenice polnimo vodo, sirupe, 100% sokove, nektarje in žgane pijače. Uporabljamo izključno nepovratne steklenice. V PC balone polnimo vodo za »water cooler« aparate. Za pakiranje so druge vrste embalaže. Največji delež pa predstavlja PET embalaža (cca 70 %), sledi laminatna večslojna kartonska embalaža (cca 10 %), baloni za vodo za »water cooler« aparate (cca 10 %) in steklena embalaža (cca10 %). Večino embalaže kupujemo v tujini (PET plastenke, laminatno embalažo in baloni), dobavitelji so iz EU. Dobavitelj steklene embalaže pa je iz Hrvaške.

Tudi v Dani torej ravnate podobno kot na globalnem trgu, kjer se pri vodah in sokovih nekateri proizvajalci vračajo k steklu. Kakšna je politika Dane pri nabavi embalaže in kateri embalaži so bolj naklonjeni potrošniki?
Proizvajalci oziroma polnilci pijač se običajno ravnajo na trgu po sistemu ponudbe in povpraševanja. V tem času je prodaja izdelkov v PET embalaži v porastu. V stekleni embalaži se prodajajo v glavnem premium izdelki in izdelki, ki so namenjeni gostinstvu. To ni samo naša izkušnja. V Dani imamo certificirane standarde (IFS, ISO in HAACP), ki od nas zahtevajo določene postopke za zagotavljanje ustrezne kakovosti in varnosti naših izdelkov. Ni vseeno, kdo je dobavitelj embalaže. V praksi pomeni, da mora vsak dobavitelj najprej podati certifikate o ustreznosti materialov namenjenih za stik z živilom ter opraviti testiranja v naši proizvodnji. Potem ko opravi vse ustrezne vstopne preizkuse in postane dobavitelj embalažnih materialov, izvajamo stalni nadzor. Vsako leto se opravljajo tudi testiranja materialov, ki so v stiku z živilom, v neodvisnih zunanjih laboratorijih za analizo embalaže.

Vendar je s trga veliko signalov, da proizvajalci pijač zahtevate od dobaviteljev embalaže racionalizacije – od nižjih gramatur naprej. Kje ste pri embalaži iskali notranje rezerve?
V teh razmerah vsakdo znižuje stroške. Racionalizacija porabe embalažnih materialov je naša stalna naloga. Mislim na količine uporabljenih materialov, a zlasti na razvoj kakovostnejših materialov. To želimo od dobaviteljev, vendar vse skupaj nima učinka, če proizvajalci ne vlagamo v tehnološke izboljšave. V Dani imamo najsodobnejše stroje za pihanje PET plastenk. Porabijo manj energije in omogočajo izdelavo plastenk iz PET materialov nižjih gramatur. Zelo pomembna je tudi oblika plastenke. V Dani smo skupaj z dobaviteljem PE folije Plasto pomembno znižali gramature uporabljenih folij. Stalno testiramo nove materiale in nižje gramature folij.

Katera embalaža iz vašega asortimana pijač bi si zaslužila oznako zelena embalaža? Koliko sodelujete pri kreiranju?
Zeleno embalažo bi mogoče imenovali steklo. Pomembno je seveda ločeno zbiranje embalaže tudi pri končnih potrošnikih naših izdelkov. Sodelovanje med dobaviteljem embalaže in kreiranjem embalaže je nujen proces. Embalaža mora izpolnjevati kar nekaj zahtev: izviren design, ekonomičnost in zagotavljanje varnost izdelka.

Ali ste morda razmišljali tudi o embalaži iz recikliranega materiala?
Za uporabo recikliranih materialov v prehrambeni industriji smo omejeni predvsem pri primarni embalaži, ki je v neposrednem stiku z živilom. Uporaba recikliranih materialov kot sekundarna embalaža je možna.

Na katere posebnosti morate biti pozorni pri zamaških, ker gre za prehranske proizvode?
Zamaški ravno tako kot plastenke spadajo med primarno embalažo, zato morajo ustrezati vsem zahtevam zakonodaje, ki se nanaša na materiale, ki so namenjeni stiku z živilom. Ni bistvena le vhodna kontrola, temveč tudi procesna kontrola, kjer lahko ugotavljamo eventualne nepravilnosti, ki bi nastale pri proizvodnem procesu. Vsak izdelek mora na koncu proizvodnje prestati tudi predpisano karenčno dobo in šele potem je sproščen v promet.

Potrošniki praviloma niso zadovoljni z vsebino in informativnostjo etiket. Kakšne so vaše izkušnje? Katere oblikovalske rešitve so najbolje sprejete?
Pri oblikovanju etiket moramo upoštevati zakonodajo, ki točno predpisuje, kaj mora etiketa sporočati potrošniku. V Dani težimo k temu, da so designi etiket čimbolj unikatni in drugačni od konkurence, a kupci iz nje vedno dobijo informacije, ki jih potrebujejo. Na področju označevanja na etiketah se pripravlja nova zakonodaja, ki bo bolj prijazna kupcu in bo lažje berljiva.

Kako rešujete probleme z odpadno embalažo v podjetju?
V Dani imamo podpisano pogodbo z Slopakom, ki na trgu skrbi za našo odpadno embalažo. V podjetju pa embalažo ločujemo, tudi po pisarnah, in jo ustrezno oddajamo oziroma odprodamo.

Kako ste bili zadovoljni s prodajo pijač v letu 2009 in kakšna so pričakovanja v letu 2010?
Leto 2009 smo lahko zadovoljni s prodajo na domačem trgu, malo manj pa smo zadovoljni s prodajo na tujih trgih. Celoten trg tako v Evropi kot tudi v Sloveniji je občutil padec kupne moči prebivalstva. Poraba pijač je padla. Letos ne pričakujemo bistvenih sprememb.