Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Izziv za uporabo reciklata v Evropi, nujen je dialog v oskrbni verigi - EOL 139

Sreda, 08. Maj 2019

Materiali in embalaža |
 
Centralni izziv pri kreaciji krožnega gospodarstva v plastiki je uporaba več in več reciklata kot primarnega materiala. To je lažje reči kot storiti – zaplete se pri različnosti polimerov, ki so v rabi, zmešani naravi zbranih frakcij, ločevanju in reciklažni oskrbi po Evropi in investicijah, ki jih diktirata povpraševanje in ponudba. Reciklažne stopnje plastične embalaže v Evropi imajo še veliko potenciala, vendar pa se zagotovo premikajo v pravo smer relativno hitro. Številke iz leta 2016 kažejo, da se od 16, 7 milijonov zbranih ton po Evropi, Norveški in Švici, več kot polovica količin, ki končajo na odlagališču, reciklira. Po drugi strani 59 % ni bilo recikliranih (odlagališče ali zažig), 16, 7 milijonov ton pa izključuje plastično embalažo, ki ni vstopila v pravilen tok odpadkov.
 

plasticni_peletiDialog vzdolž oskrbovalne verige je ključen

»Porabili bi več PET, če bi jih več dobili,« je povedal Daniel Dayan iz podjetja Klöckner Pentaplast Group, kar je tudi prvi konsenz po celotni industriji, da je oskrba prvo ozko grlo. Kako zagotoviti, da potuje več PCR (popotrošniškega reciklata) nazaj v embalažo? »Trenutno na trgu ni dovolj reciklata, ki bi zadovoljil potrebe. Tako si sami ne moremo zagotoviti, da dosežemo naše cilje,« je povedala dr. Isabell Schmidt, direktorica krožnega gospodarstva pri Združenju IK (predstavnica nemških plastičarjev). Ne gre le za osnovno potrebo po tem, da »sprocesiramo« več - premiki v dobavi vplivajo na celotno vrednostno verigo. »Možnosti za procesiranje obstajajo, vendar je nujno, da pride do nekih odločitev. Uporabniki proizvajalcev embalaže so glavni odločevalci, kot na primer lastniki blagovnih znamk, ki želijo zapakirati svojo čokolado ali barvo. Ti se odločajo, kaj želijo v svoji embalaži. Tudi zato je dialog vzdolž oskrbovalne verige tako nujen. Člani Združenja se ne morejo odločiti, katero embalažo želijo kupiti njihovi kupci. To deluje le, če obstaja povpraševanje lastnika blagovne znamke. Čeravno so bile nove sortirnice zgrajene zato, da bi bile lahko nove reciklažne kvote dosežene v skladu z novim embalažnim zakonom. Napredek je.«

Ekonomija in infrastruktura sta druga ovira pri doseganju napredka. »Dostopnost sortirnic, ki so še vedno najcenejša možnost za plastični odpad v več državah članicah, slaba infrastruktura za ravnanje z odpadki, neprimerne sheme in pomanjkanje investicij v infrastrukturo za procesiranje materiala v Evropi so ključni aspekti, ki jih je potrebno upoštevati in ki vplivajo na kvaliteto in količino PCRja,« je pripomnil Adrian Whyle, manager za učinkovitost virov pri podjetju PlasticsEurope.

Skladna infrastruktura v zbranih frakcijah in sistemu računanja

V številnih državah članicah je infrastruktura za zbiranje odpadkov in sortiranje še vedno v zgodnjih fazah razvoja. Medtem so v drugih državah, kot je Anglija, potrošniki soočeni z zmedo zaradi števila sistemov za zbiranje odpadkov in načini, kako pravilno ločevati odpadke znotraj 300 ali več shem. Glede na vse povedano je usklajeno zbiranje odpadne embalaže prvi pogoj za povečanje obsega PCRja. Christian Crepet, izvršni direktor podjetja Petcore, se strinja. »Harmonizirano zbiranje odpadne embalaže je zelo pomembno. Idealno bi bilo, da bi bila kvaliteta zbranih frakcij enaka. Kot primer, Anglija se osredotoča na zbiranje mešane plastike, v Španiji gre za mešanico PET, v Italiji izločujejo plastenke. V Belgiji so izvedli investicijo v ločevanje plastenk in pladnjev in ločevanje transparentnega materiala od opalnega. Napredek bi bil lažje dosegljiv ob harmonizaciji procesa štetja. Idealno bi bilo tudi koristno sešteti neto težo po reciklažni operaciji, da bi imeli skupni sistem računanja.«

Vse PET plastenke in večina PET pladnjev so danes oblikovani tako, da se jih da reciklirati. Evropski PET reciklažerji imajo trenutno na voljo 296.400 ton neizrabljenih kapacitet in lastniki blagovnih znamk se zavezujejo, da bodo uporabljali vedno več rPET – bolj skladno evropsko zbiranje bi pripomoglo k doseganju dejanskega povpraševanja.

DRS sheme lahko zavirajo investicije

Nekateri lobiji in zakonodajalci zagovarjajo uvedbo DRS shem (sheme s povratno zanko) kot idealno pot. Adrian Whyle poziva k previdnosti. »Negotovost glede DRS shem lahko v določenih predelih zavira kratkoročne odločitve, da bi investirali v centre za ločevanje odpadkov. Ta dragocen tok embalaže za pijačo se ne pojavi pri osnovnem zbiranju reciklatov in tako preoblikujejo ekonomijo sortiranja reciklatov, ki ostanejo v zabojnikih za gospodinjstva. DRS spreminja lastništvo zbranega materiala, lastnik blagovne znamke/ maloprodajnik se lahko odloči, da uporabi material zbran s strani lastne sheme in ga uporabi za lastno proizvodnjo embalaže.«

Nevarnost je, da medtem, ko lahko zaprt sistem poveča dostopnost nekaterih materialov za stik z živili, lahko pusti na strani manjvreden material, kar potencialno vpliva na splošno reciklažno stopnjo. Generalno, večje investicije v evropske zmogljivosti, ki lahko obdelujejo ločeno zbrane odpadke v visoko kvalitetne sekundarne surovine, so potrebne, da zagotovijo zadovoljive količine PCRja prave kvalitete. »V smislu ponudbe, s predlogi za minimalno reciklirano vsebino, se lahko soočimo z nepričakovanim tržnim izkrivljanjem, ki se odraža v omejitvah dostopnosti PCR na domačem trgu, saj ima lahko ta material končne trge v EU in zunaj nje. Kot primer vzemimo izvoznika embalaže za živila v Evropo, ki bo lahko uporabljal le reciklate izdelane v Evropi,« je povedal Adrian.

Posebna skrb za omejitve v ponudbi je način, kako lahko to negativno vpliva na SMEje, saj se bodo mučili pri pridobivanju virov reciklažnih materialov primerne kvalitete, količine in cene. Medtem, če sledimo Kitajski prepovedi za uvoz plastičnih odpadkov za reciklažo, išče nov dom v državah, kot so Turčija, Malezija in Indonezija. S potencialnimi potezami, da bi dvignili lestvico više pri kvaliteti uvoženega materiala na te destinacije, je možno, da se bo s tem povečala količina materialov s slabšo kvaliteto, ki se že tako borijo, da bi našli dom. Spodbudno je, da kot odgovor pomanjkanju dostopnih izvoznih trgov, vidimo podjetja, ki operirajo z odpadki in investirajo v Evropi, da bi lahko proces izboljšali.

Čista frakcija ključna pri reciklaži materiala za stik z živili

IK kot združenje je definiralo dva cilja. Prvi se tiče reciklabilnosti, drug se tiče reciklata. »Naš cilj je, da sprocesiramo milijon ton reciklata do leta 2025 s plastično embalažo,« je povedala dr. Isabell Schmidt. »To je veliko glede na to, da je kot del plastične strategije EU komisija povabila industrijo, da sprocesira 10 milijonov ton po Evropi, kar ne vključuje le embalaže, temveč tudi gradnjo, avtomobilsko in razne druge industrije. Seveda, embalaža je aplikacija visoke vrednosti v primerjavi s konstrukcijo, za katero je težje uporabiti PCR. Po drugi strani obstajajo visoke omejitve, na primer na področju embalaže za živila zaradi stika embalaže z živilom. Čeprav obstajajo visoko kvalitetni reciklati, ki jih je mogoče uporabiti za stik z živili na področju PE, ostaja zelo malo možnosti za druge tipe plastike. Čeprav ne bi namenila tako velikega pomena stiku z živili. Ne začenjajmo delati sprememb na najtežjem področju!«

Najpomembnejši faktor pri reciklaži za stik z živili je čista frakcija. »Reciklat iz rumenega zabojnika je velikokrat mešan in umazan (rumeni zabojniki so v rabi v Nemčiji za zbiranje lahke embalaže). Čiste frakcije so ključ. Slišala sem, da obstajajo v Angliji reciklažne tovarne, ki ustvarjajo embalažni material za stik z živili iz recikliranih plastenk za mleko, vendar je to najbrž izjema. Izziv je, da v tem trenutku preprosto ni dovolj reciklirane plastike v kvaliteti, ki jo embalažna industrija potrebuje in uporablja tudi zunaj prehrambne industrije. Obstaja nekaj primerov uspešnih izdelkov, na primer podjetji Werner&Mertz in Henkel, vendar je dvig uporabe reciklata težaven, če ga na trgu preprosto ni dovolj. Pomembno bo investirati več in več in ustvariti boljše ločevanje in procesiranje na višji ravni med reciklažo z dodajanjem vmesnih procesnih korakov, da bi lahko dobili bolj kvaliteten reciklat. To seveda stane.«

Drug izziv je povpraševanje. Obstaja priložnost za rabo reciklatov v več različnih tipih embalaže. Na primer, nemško podjetje Jokey Plastics ima vedro za barvo z visoko vsebnostjo reciklata že dolga leta na svojem portfoliju, vendar povpraševanje po njem ni bilo veliko. »Material je sicer siv, kar morda odvrne nekaj ljudi,« je povedala Isabell, »vendar moramo ustvariti sprejemanje in razumevanje, da tako pač izgleda reciklirana plastika. Kljub temu služi svojemu namenu, podobno recikliranemu papirju, pod sloganom siva je nova zelena.« Potreben bo tudi dodatni potrošniški poteg, da bi lahko privedli dodano vrednost PCR materiala (dražji kot deviška plastika) k ekonomski upravičenosti.

Reciklažerji so premajhni, da bi vzdrževali raven kvalitete

Nekaj časa je industrija opozarjala na potrebo bo konsistentni kvaliteti v PCR, če se bodo povečali volumni njene rabe v embalaži, še posebej pri aplikacijah višje kvalitete. »Najbolj pomembno je, da se kvaliteto in varnost reciklatov, ki gredo nazaj v (na primer) stik z živili, varuje,« je dodal Adrian Whyle. »Primerne varnostne zaklopke v zakonodaji so nuja, čeprav bo trajalo, da to razvijemo.« Izziv kvalitete je tudi v odnosu z dinamiko na trgu. »Reciklažerji v Nemčiji so SME (srednja in majhna podjetja) v primerjavi z multinacionalkami, kot so Dow in Borealis, ki lahko ustvarijo ogromne volumne homogene, visoko kvalitetne surovine,« je pripomnila Isabell Schmidt. »To je velik izziv pri proizvodnji reciklata, saj mora biti kvaliteta zanesljiva. Ne moremo si privoščiti, da prekinemo proizvodni proces, ker je stroj zamašen. Trenutno večina reciklažerjev ni dovolj velikih, da bi lahko to uresničili.« Čeprav se proizvajalci osnovnega materiala zelo zanimajo za reciklažo, kot je videti iz Borealisovega nakupa mtm Plastics GmbH. »Takšen nakup omogoča dobavitelju, da pridobi material homogene kvalitete,« je povedala Isabell. »Proizvajalec lahko kupi že pripravljeno mešanico, ki vsebuje določen odstotek reciklirane plastike, ne da bi moral sam mešati izdelek, kar olajša proces.«

Kemična reciklaža lahko spremeni igro

Paradigma okoli PCR je lahko napisana ponovno, ko in če surovine ali kemična reciklaža prevzame stvar. »Ta zagotavlja potencialno rešitev za varno preoblikovanje plastike nizke kvalitete v visoko kvalitetno plastiko, kar je nepresenetljivo za to področje, kjer so proizvajalci plastike aktivno udeleženi,« je zaključil Adrian Whyle. Zadnja naznanila podjetji BASF in SABIC sta poudarila njihovo delo pri preoblikovanju odpadne plastike v surovino, kar spremenijo nazaj v deviško plastiko. Pri Styrenics Circular Solutions raziskujejo te možnosti za polistiren. Čeprav so še v razvoju, te možnosti ponujajo navdušujoč potencial – če bomo lahko nagovorili ekonomske in tehnološke izzive.