Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

V Ljubljani avtomobil ni več prva izbira za prevoze po mestu - EOL 136/137

Četrtek, 28. Februar 2019

Zelena mobilnost | Tanja Pangerl |
 
V Mestni občini Ljubljana je delež poti s kolesom ali peš že leta 2013 predstavljal 46 %. Povečuje se tudi javni potniški promet. Spremenjen prometni režim na osrednjem delu Slovenske ceste je znižal koncentracije črnega ogljika za 70 %. Naslednje leto bo po Ljubljani vozilo 17 novih hibridnih avtobusov na zemeljski plin, v prihodnjih letih pa bodo vzpostavili tudi linijo z električnimi avtobusi okrog mestnega središča. Za uporabnike bo vožnja brezplačna. Občani in obiskovalci Ljubljane so zeleno identiteto mesta dobro sprejeli in tudi sami s spremembami svojih navad prispevajo k zeleni Ljubljani. Pri pripravi odgovorov so sodelovali: David Polutnik, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MU MOL, Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MU MOL, in Peter Horvat, direktor Ljubljanskega potniškega prometa.
 

David Polutnik  Nataša Jazbinšek Seršen  Peter Horvat

V Mestni občini Ljubljana ste v zadnjem desetletju izvedli številne ukrepe za spremembo potovalnih navad prebivalcev in obiskovalcev Ljubljane. Do leta 2020 želite doseči, da bo tretjina poti prebivalcev opravljena z javnim prevozom, tretjina s kolesom ali peš, tretjina pa z osebnim vozilom. S katerimi naložbami se boste lahko približali zelenim ciljem?

V Mestni občini Ljubljana smo v zadnjih 12 letih s trajnostno mobilnostjo precej napredovali. Že leta 2013 se je zelo povečal delež poti, opravljenih peš in s kolesom, na okoli 46 %, in sicer na račun voženj z avtomobilom. Ta delež se je z 58 % leta 2003 v 10 letih znižal na približno 41 %. Opažamo pa, da v Ljubljani vse več ljudi kolesari in tudi število potnikov na avtobusih LPP se povečuje. Število uporabnikov Urbane za prevoz z LPP se je povečal za 30 %.

Za območje Mestne občine Ljubljana je bil sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka, saj so v zraku občasno presežene dnevne mejne vrednosti ravni PM10. Ali k temu največ prispeva promet? Kako s trajnostno prometno politiko zmanjšujete onesnaženost zraka v mestu?  

Analiza onesnaženega zraka v zimskem obdobju kaže, da v dneh s preseženimi vrednostmi delcev večino onesnaženja lahko pripišemo individualnim kuriščem. Glede na to, da je danes 74 % Ljubljane pokrite z daljinskim ogrevanjem in plinom, je precejšen del virov onesnaženega zraka zaradi kurišč izven MOL. Ukrepi bi morali biti uvedeni na celotnem območju MOL, ne le v Ljubljani. Kakovost zraka v Ljubljani se v zadnjih letih postopoma izboljšuje. Stopnja onesnaženosti z delci PM10 na merilni postaji Ljubljana – Center je letos najnižja, odkar redno spremljamo onesnaženost z delci od leta 2006. Vsekakor bi morali dolgoročno zmanjševati delež vozil z dizelskimi motorji. V zadnjem desetletju smo uvedli več ukrepov za trajnostno mobilnost. Na primer širitev območij za pešce, izboljšanje kolesarske infrastrukture in storitev javnega prevoza, uvedli smo sistem izposoje koles BicikeLJ, uredili zelene površine in nove zasaditve … Ko smo leta 2015 spremenili prometni režim na osrednjem delu Slovenske ceste in tam omejili dostop osebnim motornim vozilom, so meritve koncentracij črnega ogljika pokazale, da se je znižal kar za 70 %, medtem ko se na okoliških cestah ni povečal.

Prenavljate tudi javni vozni park z vozili na alternativni pogon, kot je metan, poleti prihodnje leto pa bodo po ljubljanskih ulicah zapeljali prvi hibridni avtobusi, ki bodo kot pogonsko gorivo uporabljali zemeljski plin in elektriko. Zrak bo manj onesnažen?

Tako je. Prihodnje leto bo po Ljubljani zapeljalo 17 novih hibridnih avtobusov na zemeljski plin. Vozni park Ljubljanskega potniškega prometa smo v obdobju 2007–2017 posodobili s 166 do okolja prijaznimi vozili, ki izpolnjujejo najvišje standarde z oznako EURO 4, EURO 5 in EURO 6.

Več kot tretjino novih avtobusov pa poganja stisnjen zemeljski plin oziroma metan, ki ima nični izpust delcev PM10.

Obenem LPP preizkuša različne pogonske tehnologije, na primer električni pogon, in v prihodnjih letih bomo vzpostavili linijo z električnimi avtobusi okrog mestnega središča. Za uporabnike bo brezplačna. Sicer pa občanom in obiskovalcem nudimo tudi prevoz s šestimi električnimi vozili Kavalir in dvajsetimi električnimi avtomobili Eurban. V javnih podjetjih in zavodih ter službah Mestne občine Ljubljana uporabljamo že več kot 200 vozil na stisnjen zemeljski plin. Od aprila ponovno vozi električni vlakec Urban. Obenem širimo mrežo polnilnic za vozila na stisnjen zemeljski plin.

Sistem izposoje koles Bicikelj je uspešen. Do maja letošnjega leta je bilo že več kot 5 milijonov izposoje koles. Kdo so najpogostejši uporabniki sistema izposoje Bicikelj in kako izbirate lokacije za izposojo koles?

Sistem izposoje koles Bicikelj trenutno vključuje 58 postaj in 580 koles. Od odprtja maja 2011 do danes je bilo opravljenih več kot 5,6 milijona voženj. Občani, ki so najpogostejši uporabniki koles Bicikelj in obiskovalci Ljubljane so zelo zadovoljni s sistemom. Zato prejemamo pobude za širitev. Prvih 30 postajališč smo postavili v širšem mestnem središču, nato pa mrežo širili ob vpadnicah in proti parkiriščem po sistemu P+R, da zagotovimo boljše možnosti za večmodalnost. Praviloma so postajališča medsebojno oddaljena do 500 metrov. Lokacija je odvisna od potreb, potencialnega števila uporabnikov, lastništva zemljišča, tehnične primernosti, povezav s kolesarsko infrastrukturo, pobud občanov idr. Varnost vseh udeležencev v prometu zagotavljamo z različnimi ukrepi. Mislim predvsem na infrastrukturne ureditve in ozaveščanje. Prometne površine in javne prostore urejamo skladno z zakonodajo in usmeritvami za zagotavljanje večje varnosti v prometu ter s strokovno presojo v sodelovanju z različnimi deležniki omejujemo hitrost in nadziramo dogajanje v prometu. Predvsem pa ozaveščamo o odgovornem ravnanju v prometu. Sledimo ciljem, ki jih izpostavlja Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022 ter »Viziji 0«.

Nič smrtnih žrtev in nič hudo telesno poškodovanih oseb zaradi prometnih nesreč v Sloveniji.

Pri tem je Mestna občina Ljubljana prva v Sloveniji, ki je podpisala Zavezo z javno podporo aktivnostim Vizije 0 zavoda Varna pot.

Leta 2016 ste vzpostavili tudi sistem souporabe vozil, t. i. »car sharing«. Vozni park je v celoti sestavljen iz električnih avtomobilov. V testni fazi je tudi storitev prevoza na klic z osebnimi vozili na elektriko – Eurban. Kako je zaživel sistem souporabe vozil »car sharing« in kako?

Mestni svet Mestne občine Ljubljana je leta 2013 sprejel Strategijo razvoja elektromobilnosti v MOL. Leta 2016 smo tako v Ljubljani ponudili souporabo vozil Avant2go podjetja AvantCar. Vsa vozila v sistemu so 100 % električna. Sicer pa v Ljubljani deluje več kot 100 električnih polnilnic in na javnih površinah je njihova uporaba brezplačna. Ljubljanski potniški promet izvaja projekt Prevoz na klic že od leta 2009. Najprej je bil namenjen starejšim občanom v mestnem središču, ki so si olajšali potovanje s prevozom na električnem Kavalirju. S šestimi Kavalirji smo doslej brezplačno prepeljali že več kot 1,3 milijona potnikov. Nato smo projekt razširili v Prevoz na klic na mestnih avtobusih za osebe, ki potrebujejo za vstop na avtobus klančino ali voznika. Od leta 2016 Prevoz na klic z električnimi E-Urbani uporabljajo potniki na manj naseljenih področjih. Potnike v času prometnih konic zapelje redna linija z avtobusom, izven prometne konice pa po predhodni napovedi, dve uri prej, velja Prevoz na klic z osebnim vozilom na električni pogon Eurban.

Kako naprej s trajnostno mobilnostjo? 

Največji izziv je sprememba miselnosti ljudi, da vsaj za kratke razdalje ni potrebno vedno uporabiti avtomobila. Opažamo, da avtomobil ni več prva izbira pri prevozih po mestu. Še vedno pa veliko ljudi nerga ob cestnih zaporah, ki lahko povzročijo zastoje. Toda cest ne moremo prenoviti, če jih ne zapremo, kar morajo ljudje upoštevati in izkazati razumevanje. Dejstvo je, da s svojim vozilom gnečo povzročajo tudi sami. Temu se lahko izognejo, če premišljeno načrtujejo potovanje, če se pravočasno odpravijo na pot, preverijo aktualno stanje prometa, poiščejo obvoze in uporabljajo možnosti, ki omogočajo hitrejše potovanje glede na dano situacijo.

So pa občani in obiskovalci dobro sprejeli zeleno identiteto mesta in tudi sami s svojim vsakodnevnim ravnanjem prispevajo k temu, da se Ljubljana razvija skladno s trajnostnimi načeli.