Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Podnebna prihodnost je tu, mladi, kakšen je vaš odgovor? - EOL 134-135

Četrtek, 17. Januar 2019

Podnebni dosje - uvodnik | Dr. Darja Piciga |
 
Danes, tri leta po sprejetju Agende za trajnostni razvoj do 2030 in Pariškega podnebnega sporazuma, še bolj občutimo posledice podnebnih sprememb. Hkrati imamo veliko več znanja in sredstev (ukrepi, finance, tehnologije, storitve …) za nujen prehod v zeleno gospodarstvo. Na nevzdržen gospodarski model nenehne rasti, na netrajnostno ekonomsko paradigmo, ki še vedno prevladuje, opozarjajo tudi prispevki v tokratni številki revije EOL - v Sloveniji imamo na primer še posebej veliko okolju škodljivih subvencij.
 
dr. Darja Piciga
dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje

Še vedno je zaradi skromnih dosežkov (kljub zavezam in velikim besedam) precej razočaranja pri okoljevarstvenikih in trajnostno odgovornih, pa tudi tistih, ki so najbolj prizadeti zaradi podnebnih sprememb. Civilna pobuda v prihodnje bo vse glasnejša. Tudi s pravnimi sredstvi. Mladi prav tako ne molčijo in že vlagajo odmevne tožbe proti največjim onesnaževalcem, povzročiteljem podnebnih sprememb. Se tega zavedajo tisti, ki vse prepustijo trgu?

Evropska agencija za okolje (EEA) na primer opozarja, da z do sedaj sprejetimi ukrepi ne bomo uresničili vizije iz 7. okoljskega akcijskega programa (7 EAP) »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta.« V prispevkih, ki so objavljeni v podnebnem dosjeju, je več opozoril in prav tako pobud. Slovenija v zadnjih letih ni veliko naredila na področju boja proti podnebnim spremembam. Le počasi je sledila strateškim usmeritvam Evropske unije. Na nekaterih področjih, v razvoju železniškega sistema, pa hudo zaostajamo že več desetletij. Vseeno pa optimizem zbujajo sprejeti ali načrtovani ukrepi za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Tudi dobri zgledi se predstavljajo. Ni nepomembno, da se na Ministrstvu za okolje in prostor obeta okrepitev glede na druge države zelo majhne strokovne ekipe, na Ministrstvu za infrastrukturo pa je ustanovljena posebna služba za trajnostno mobilnost.

Slovenija se danes na evropski in globalni ravni ponovno zavzema za bolj ambiciozne cilje. Večletni LIFE projekt Podnebna pot 2050 (IJS-CEU) se je uspešno začel in že prinaša tehtne rezultate. V enem letu bosta pripravljena Nacionalni energetsko-podnebni načrt do 2030 in Dolgoročna strategija za nizke emisije do 2050. Potekata tudi dva pomembna projekta vzgoje in izobraževanja o podnebnih spremembah: v ekošolah in Klima za podnebje (Umanotera). Zaradi zviševanja cene emisijskih kuponov imamo za številne podnebne ukrepe več sredstev iz Sklada za podnebne spremembe - od subvencij za energetsko obnovo stavb, električna vozila in druge projekte trajnostne mobilnosti do podpore prebojnim inovacijam v nizkoogljičnih tehnologijah.

Ko govorimo o trajnostnih prehodih v zeleno (nizkoogljično, krožno, bio- in modro gospodarstvo), naj še enkrat ponovim več kot deset let stare ugotovitve o dostopnosti tehnologij za velika znižanja emisij toplogrednih plinov. Kot opozarja EEA, pa so potrebne tudi spremembe v prevladujočih strukturah, praksah, politikah, življenjskih stilih in mišljenju – torej potrebujemo tako tehnološke kot socialne inovacije.

Z energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije smo v Sloveniji že dosegli zmanjšanje emisij. Pri trajnostni mobilnosti pa za našo državo lahko govorimo o velikem potencialu, zato za šole še posebej priporočam prenovo glede javnega prevoza (vlak, avtobus), promocijo kolesarjenja in peš hoje, zlasti pa priročnike za vrtce, osnovne šole in gimnazije z naslovom Trajnostna mobilnost.

S tokratno številko revije EOL vas želimo povabiti k razmišljanju o izzivih prihodnosti s ključnimi spoznanji in izsledki znanosti, prepričljivimi zgledi, prebojnimi inovacijami in koristnimi praktičnimi izkušnjami. Pri tem mislim zlasti na mlade. Tako oboroženi boste lahko izzive preoblikovali v priložnosti za osebni razvoj, za skupno blaginjo in gospodarski napredek. Seveda, ob hkratnem upoštevanju zmožnosti in omejitev našega naravnega okolja. Ministrstvo za okolje in prostor in uredništvo revije EOL mladim in tistim, ki mladim pomagate stopati na pot trajnostnega razvoja, namenjata posebno prilogo, podnebni dosje, ki ga nismo pripravili samo zaradi podnebnega vrha v Katovicah. Seveda veliko ekoloških problemov sega čez državne meje. A prav zato je toliko večja naša odgovornost, da k sreči še vedno dodobra zeleno Slovenijo varujemo kot neprecenljiv zaklad. Kajti čedalje bolj smo ranljivi. A vsak od nas je lahko zdravilo.

Vstopimo torej v novo leto 2019 z upanjem, ki ga predstavljate mladi za vse nas in za naš planet Zemljo!