Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Odpadke kot alternativno gorivo izvažamo v tujino, doma ni zmogljivosti za sosežig - EOL 134-135

Petek, 11. Januar 2019

Med komunalnimi podjetji | Tanja Pangerl |
 
Slovenski sistem ravnanja z odpadki se sooča z več izzivi. Predvsem področje odpadne embalaže je trenutno na preizkušnji, a tudi nekatera druga področja ravnanja z odpadki kličejo po prevetritvi. Rudolf Horvat, direktor komunalnega podjetja Saubermacher Slovenija, izpostavlja dva osrednja izziva - popolno implementacijo Uredbe o odlagališčih odpadkov ter ureditev sodobnih centrov za obdelavo odpadkov, ki bodo snovno in ekološko učinkoviti. Kljub temu, da sledijo strategiji Zero Waste, opozarja na potencial sosežiga odpadkov v Sloveniji kot pomembnega vira energije. Sicer pa ima pomemben delež v učinkovitem ravnanju z odpadki nenehno ozaveščanje, zato redno sodelujejo s šolami, vrtci, enkrat letno podeljujejo tudi Saubermacherjevo okoljsko nagrado. Od novega ministra za okolje in prostor veliko pričakujejo predvsem na področju strateškega delovanja in povezovanja z njimi kot izvajalci.
 
Rudolf Horvat
Rudolf Horvat

Na slovenskem trgu odpadkov ste prisotni že več kot 25 let. Kje so največje vrzeli v sistemu ravnanja z odpadki v Sloveniji in kako učinkovit je v primerjavi z Avstrijo, kjer se nahaja vaša matična družba?

Matična družba podjetja Saubermacher je v Gradcu, kjer s svojim delovanjem vsekakor postavlja temelje in smernice številnim napredkom na področju gospodarnega ravnanja z odpadki. Velik vzor so tudi nam, saj delujemo po principu medsebojne izmenjave znanj in izkušenj. A vrzeli v sistemih ravnanja z odpadki so tako v Avstriji kot pri nas. Z našega stališča je slovensko gospodarjenje z odpadki trenutno pred dvema osrednjima izzivoma. Prvi je popolna implementacija Uredbe o odlagališčih odpadkov ter ureditev sodobnih centrov za obdelavo odpadkov. Voditi mora k obsežnim spremembam masnih tokov na področju nastajanja in nadaljnjega ravnanja z odpadki iz gospodinjstev v Sloveniji. Pot, v katero je zakorakalo slovensko gospodarjenje z odpadki, je usmerjena v prihodnost ter osnovno in ekološko učinkovitost. Na vsak način pa morajo tem spremembam slediti tudi potrebe po vzpostavitvi kapacitet industrijskega sosežiga za učinkovito koriščenje v odpadkih skladiščene energije.

Zakaj potrebujemo zmogljivosti?

Ta trenutek Slovenija dragoceno energijo iz alternativnih goriv izvaža v tujino in je zato močno odvisna od mednarodnega trga sežiga odpadkov. Da bi lahko slovensko gospodarstvo z odpadki postalo samozadostno in bi lahko koristilo energijo doma, vidim kot kratkoročno rešitev vzpostavitev kapacitet za industrijski sosežig primernih odpadkov v Sloveniji. Drugi bistven vidik, na katerega bi želeli opozoriti, je dejstvo, da je Slovenija na področju nevarnih odpadkov zelo močna izvozna država. Ravno za proizvodno industrijo predstavlja kontinuiran prevzem in strokovna predelava nevarnih odpadkov, ki nastanejo v okviru proizvodnega procesa, centralno vlogo za zagotavljanje kontinuiranega proizvodnega procesa pri povzročiteljih. Tudi kar zadeva strokovni ugled, strokovno ravnanje in ekološko visoko napredno odstranjevanje nevarnih odpadkov, je za številna mednarodno delujoča podjetja bistven element filozofije podjetja.

Ali je interventni zakon zaradi neprevzemanja odpadne embalaže ustrezna rešitev?

Vsekakor gre za začasno rešitev, ki bo bistveno zmanjšala kopičenje odpadne embalaže in omogočala napredek tudi na tem področju. Brez sistemskih sprememb pa se lahko zgodba glede kopičenja odpadne embalaže spet ponovi.

Kako se povezujete z matično družbo glede prenosa tehnologij in drugih rešitev ravnanja z odpadki? Je tudi kakšen slovenski primer, ki velja za dobro prakso, zanimiv za avstrijski odpadkovni trg?

Zavedati se moramo, da je avstrijsko tržišče bistveno večje od našega in da so na področju določenih rešitev za ravnanje z odpadki korak pred nami. Tako pri vprašanjih v zvezi s proizvodnjo in uporabo alternativnih goriv kot tudi zbiranja, skladiščenja in obdelave nevarnih odpadkov ima podjetje Saubermacher veliko izkušenj na mednarodni ravni. Lahko se ponaša z udeležbo na mnogih uspešnih referenčnih projektih na področju ravnanja z odpadki. To strokovno znanje so zmeraj pripravljeni prenesti v Slovenijo.

Po drugi strani pa sta si slovenski in avstrijski narod zelo podobna, zato so praviloma rešitve in napredne tehnologije, ki so v naši matični družbi zelo dobro sprejete, kmalu uspešne tudi pri nas. Zato nam njihovo znanje in predvsem vizija, kako spremeniti miselnost ljudi in narediti napredek na področju ravnanja z odpadki, zelo koristi. Predvsem na področju digitalizacije in razvoja spletnih tehnologij, ki olajša naše vsakdanje delo, prejemamo veliko koristnega in predvsem uporabnega znanja iz Avstrije.

Tega skušamo zmeraj implementirati v lokalno okolje. Tudi sami smo nemalokrat pobudnik in predlagatelj primerov dobre prakse, kadar vidimo, da smo v nečem boljši ali naprednejši kot naši lastniki.

Na reciklažni konferenci so bili razpravljavci kritični zaradi preskromnih vlaganj v infrastrukturo zlasti za predelavo in reciklažo. Koliko investicij ste realizirali v letu 2017 in letos in katere bi izpostavili?

V letu 2017 smo realizirali približno za 1,6 mio € investicij, medtem ko v letu 2018 pričakujemo za okoli 3 mio € investicij. Kmalu bomo vstopili tudi v leto 2019, kjer že načrtujemo za približno 5,3 mio € investicij. Večino investicij smo izvedli v posodobitev voznega parka ter ureditev infrastrukture na naših lokacijah. Pred nami pa je razširitev centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem. Izzivi, ki nas vodijo, da delujemo še bolj preudarno, strateško in vizionarsko.

Ste aktiven partner na vseh področjih gospodarjenja z odpadki – na področju zakonodaje, raziskav in razvoja in sodelovanj z javnostjo. Letos ste že osmo leto zapored podelili okoljsko nagrado najboljšim diplomskim in magistrskim delom na področju okolja, energije, odpadkov, varovanja okolja in podobno. Katere kriterije upoštevate pri ocenjevanju, koliko del ste letos prejeli in kaj je odlikovalo letošnje nagrajence?

Res je. Okoljska nagrada je nastala na pobudo večinskega lastnika skupine Saubermacher Hansa Rotha, ki v Avstriji podeljuje t. i. Hans Roth okoljske nagrade že od leta 2003. Vsako leto se povežemo z Univerzo v Mariboru, Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Novi Gorici in drugimi, ki nam pomagajo poiskati najbolj perspektivna diplomska dela na področju okolja, energije, odpadkov … Tematik je veliko, saj se zavedamo, da je napredek zelo velik in da mladi danes razvijajo številne novosti in uspešne zgodbe v svojih delih.

Kriterije za ocenjevanje sprejmemo skupaj z njihovimi mentorji. Vsekakor je prvi kriterij, da je nalogo mentor sploh predlagal oziroma prijavil. Nato spremljamo doslednost v nalogi, njeno strukturo, implementacijo rešitve glede na tematiko naloge, vsebinsko zasnovo ipd. Celotno predlagano delo mora imeti vsebino, ki bi jo dejansko lahko implementirali in ki bi skozi svojo podobo lahko učinkovito vplivala bodisi na okolje ali na energetsko ozaveščenost javnosti. Prav ta faktor je za nas velikega pomena – ozaveščanje in izobraževanje javnosti. Ponosni smo, čeprav je v začetku prevladovala moška populacija prijavljenih diplomskih del, da imamo danes vse več ženskih predstavnic, ki zadnja leta pobirajo tudi glavne nagrade.

Kakšne možnosti nagrada odpira študentom za nadaljnje razvojno raziskovalno delo v okviru Skupine Saubermacher?

Zmeraj dobro proučimo dela, ki jih prejmemo, in v kolikor v katerem od teh zaznamo potencial za dejansko implementacijo, se z nagrajenci tudi dogovarjamo za nadaljnje sodelovanje. Letos je tako kot vsako leto prispelo kar nekaj del, v ožji izbor smo uvrstili 4.

Veliko sodelujete z vrtci in šolami na področju ozaveščanja. Kateri projekti so najbolj odmevni in kako pomembna je konstantna komunikacija za doseganje ciljev ločenega zbiranja odpadkov v občinah in za čistočo pri ločeno zbranih odpadkih?

Saubermacher v Sloveniji večinoma sodeluje s šolami in vrtci v lokalnih okoljih, kjer delujemo kot koncesionar za odvoz odpadkov. Ob tem naletimo na velik posluh in sodelovanje šol in vrtcev, saj se zavedajo, da je področje, kjer delujemo, velikega pomena za razvoj in napredek mladih. Ozaveščanje mladih je za nas izrednega pomena. Že zelo zgodaj je potrebno graditi jasne temelje za bodoče generacije. Izobraževanje o pomenu ustreznega ločevanja odpadkov, načina sortiranja in posledično vpliva na naš planet se mora pričeti zelo zgodaj.

Trenutno smo v fazi zaključevanja večjega projekta, ki ga bomo izvedli po vseh osnovnih šolah, kjer smo prisotni. Gre za poučno-izobraževalni kotiček, ki bo mlade skozi igro naučil pomena ločevanja odpadkov, kako poteka ustrezna reciklaža, kaj se zgodi z odpadki, ko jih odvržemo … Gre za celostno zgodbo, ki smo jo poimenovali »SauberPLAC«. V okviru natečaja bomo k interaktivnemu in medsebojnemu sodelovanju povabili tudi šole. Poleg tega smo vedno veseli, kadar naše zbirne centre obiščejo razne osnovne šole in v manjši meri tudi vrtci, saj jim lahko tako na praktičnem primeru predstavimo in pokažemo, kako naš center deluje, kako izgledajo smetarska vozila, kako se med seboj razlikujejo idr. Skozi boljšo predstavo se otroci naučijo še več in se od nas zmeraj odpravijo z nasmehom in drugačnim pogledom na planet.

Se tudi pri vas kopiči neprevzeta odpadna embalaža?

Seveda, vendar v bistveno manjših količinah kot pri drugih izvajalcih javne službe.

Kako rešujete težave?

Težave rešujemo z dodatnimi skladiščnimi kapacitetami in povečanjem količin sortiranja, kar se nam je do danes obrestovala kot dobra rešitev.

Kaj pričakujete na področju celovitega ravnanja z odpadki od novega ministra za okolje in prostor?

Pričakovanja so velika. Predvsem z vidika operativnega, vsebinskega in hitrega reševanja obstoječih problematik. S sprejetjem spremembe uredbe o embalaži je minister že dokazal in pokazal, da zna ažurno reševati obstoječe težave in da se zaveda problemov, ki jih na področju skrbnega ravnanja do okolja moramo urediti. Zato lahko rečem, da od ministra za okolje in prostor veliko pričakujemo v smeri racionalnega in strateškega delovanja ter povezovanja tudi z nami kot izvajalci.

Odpadki so, predvsem v Evropi, ki je siromašna z lastnimi naravnimi viri, velik surovinski potencial. Kje vidite glavne priložnosti odpadkov kot virov? Kaj lahko konkretno prispevate v zgodbo o krožnem gospodarstvu in kakšna je vaša strategija trajnostnega razvoja?

Krožno gospodarstvo je koncept, ki je nastal kot odziv na pritisk rastočega gospodarstva in potrošnje na omejene vire in nosilno sposobnost okolja. Prehod v krožno gospodarstvo se zato usmerja v ponovno uporabo, popravila in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov. Temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, opušča uporabo nevarnih kemikalij, znižuje porabo surovin ter preko skrbne zasnove izdelkov nastajanje odpadkov znižuje proti ničelni stopnji. V našem podjetju smo zelo zavezani strategiji Zero Waste. Slednja vse bolj spodbuja zmanjšanje količine odpadkov, kar dosežemo tudi z ustreznim ozaveščanjem deležnikov – posameznikov in podjetij. Tudi tukaj igra ključno vlogo naše podjetje. Na različnih lokacijah podjetja Saubermacher Slovenija se odpadki skladiščijo, obdelujejo in tudi reciklirajo. Nekatere vrste odpadkov gredo na odstranitev v tujino, nekatere obdelujemo pri nas. Naša vloga v krožnem gospodarstvu je, da pobiramo odpadke pri njihovem izvoru, pa naj gre za gospodinjstva ali podjetja, in zanje ustrezno poskrbimo. Recimo, v Centru za nevarne odpadke v Kidričevem skladiščimo in obdelamo nevarne odpadke, odstranitev slednjih pa poteka v sosednji Avstriji. Na lokacijah drugih zbirnih centrov, kot je recimo Lenart, poteka tudi obdelava določenih odpadkov in njihova reciklaža.

Z vključitvijo podjetij oziroma deležnikov v industriji v krožno gospodarstvo dosežemo vse večje spodbujanje strategije Zero Waste. Zmanjšanje količin odpadkov posledično vpliva tudi na določanje cene odvoza odpadkov pri posameznem deležniku. Nižanje cen odvoza zmanjšuje stroške odvoza v posameznih podjetij, kar pomeni, da jim je gotovo v interesu, da se količina njihovih odpadkov zmanjša.