Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Vsak naj dokaže okoljsko odgovornost - EOL 55

Med komunalnimi podjetji | Jože Volfand |
Ljubljanska Snaga je pred izvedbo največje okoljske naložbe v Sloveniji, pred nadgradnjo Regijskega centra za ravnanje z odpadki. S premikom na Ministrstvu za okolje in prostor, ki za zdaj še menca, bo podjetje TE-TOL lahko pristopilo k naložbi v objekte za termično obdelavo odpadkov, za kar ima v Bruslju že odobrena nepovratna sredstva, in glavno mesto bo postalo najbolj živahno okoljsko gradbišče v Sloveniji. Toda nič ne gre zlahka, opozarja Janko Kramžar, direktor Snage v Ljubljani. Ne pri naložbah, ne pri cenah komunalnih storitev, saj poslujejo z izgubo, ne pri ločenem zbiranju odpadkov, kjer so med najboljšimi v Sloveniji. Direktor Janko Kramžar ve, kako naj bo Ljubljana komunalno urejena.

Janko_Kramzar_640px
Janko Kramžar

Kaj vas je kot glavnega menedžerja največjega slovenskega komunalnega podjetja v Sloveniji v tem letu najbolj neprijetno presenetilo v poslovanju podjetja in okoljski politiki države? S čim lahko utemeljujete oceno, da je Ljubljana komunalno lepo urejeno mesto?
V Snagi vodimo največji okoljski projekt – Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO), ki bo osrednji slovenski regiji zagotavljal ravnanje z odpadki na okoljsko sprejemljiv način in v skladu z direktivami EU v naslednjih desetletjih. Projekt je bil potrjen tudi na Ministrstvu za okolje in prostor in na ravni EU. Država Slovenija in kohezijski sklad EU projekt pomembno sofinancirata. Nova pravna ureditev, ki je bila sprejeta letos in ureja področje ravnanja z organskimi kuhinjskimi odpadki in izračunavanje ter koriščenje okoljske dajatve, pomembno posega v vsebino in financiranje projekta. Lahko tudi ogrozi izvedbo projekta. Izvajanje politike nadzora odlaganja odpadkov, v kateri med primarnimi cilji ni zmanjšanje deleža biorazgradljivih odpadkov, ki se odlagajo, temveč želi le birokratsko zadostiti pojmu predelave pred odlaganjem, je nelogično. Če z ločevanjem odpadkov in njihovo predelavo zmanjšamo količino odloženih biorazgradljivih odpadkov za 30 ali 40 %, je tako nepomembno. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) oziroma njihovi inšpektorji zahtevajo, da začasno postavimo naprave, ki bodo zmanjšale količino samo za nekaj odstotkov, in vse bo skladno z zakonodajo. Vendar se je pomembno zavedati, da pri odlaganju odpadkov ne gre samo za zadovoljevanje zakonskih zahtev.

Ljubljana ima razvit sistem zbiranja odpadkov. Tudi odlaganje odpadkov je v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem, ki smo ga prejeli že leta 2007. Vendar bo morala Ljubljana vložiti še nekaj napora, da bo zagotovila delovanje v skladu z Novelacijo operativnega programa gospodarjenja z odpadki na območju Mestne občine Ljubljana in osmih primestnih občin za obdobje 2009 –2013, sprejeto leta 2010. Takrat bomo lahko z zanesljivostjo trdili, da je Ljubljana komunalno lepo urejeno mesto.

Potrošniki lahko izsilijo drugačno ravnanje z embalažo

Toda Ljubljana je razvila uspešen sistem ločenega zbiranja odpadkov. Kje nastaja največ težav in kaj bi morali storiti, da bi se začele zmanjševati količine odpadkov zlasti v gospodinjstvih?
Preprečevanje nastajanja odpadkov je najvišji in najpomembnejši cilj v evropskih smernicah o ravnanju z odpadki. Kako bomo ta cilj dosegli, pa ni jasno. Pomembno je, da se zadeve lotimo sistematično in se vprašamo, kaj za doseganje tega cilja lahko naredi posameznik sam, kaj izvajalec javne službe, kaj država Slovenija in kaj lahko naredi Evropa. Verjetno je Evropa tista, ki bo spodbudila ali prisilila industrijo in trgovino, da izboljša kakovost izdelkov in podaljša njihovo življenjsko dobo, da uporablja manj embalaže in da bo ta primerna za reciklažo. Predvsem mislimo na bolj pogosto uporabo embalaže, ki se jo da ponovno uporabiti oziroma napolniti. Slovenija lahko delno prispeva svoj delež predvsem z zmanjšanjem količine embalaže, da s pravilno obremenitvijo proizvajalcev in trgovine poskrbi za zbiranje in reciklažo embalaže, predvsem pa da ozavešča prebivalce in spodbuja racionalno trošenje. V tem procesu so izvajalci javnih služb ravnanja z odpadki verjetno manj pomembni. Najpomembnejši so potrošniki, ki lahko z zavračanjem neprimernih izdelkov in izdelkov v neprimernih embalažah zelo hitro izsilijo drugačno ravnanje gospodarskih organizacij.

Ozaveščanja ni dovolj, zlasti v trgovinah so razsipni z vrečkami. Vaše podjetje se je pri ozaveščanju prebivalstva odločilo za zanimiv pristop – za denarno motivacijo občanov, ki več ločujejo. A se poskus ni obnesel. Zakaj?
Nagradno igro LOČUJ IN ZMAGUJ smo uvedli leta 2008 in nadaljevali v letih 2009 in 2010. Osnovni namen nagradne igre je bil, s pomočjo zelo visokih denarnih nagrad, spodbuditi ločevanje odpadkov. Res je, da nismo razdelili vseh nagrad, ki smo jih načrtovali, in da povečanje količine ločeno zbranih odpadkov ni bilo tolikšno, kot smo potiho upali. Kljub temu pa ocenjujemo, da je imela nagradna igra pozitivne učinke. S pomočjo igre smo stalno obveščali občane in jih usposabljali za ločevanje odpadkov. Kljub vsemu smo dosegali zelo visoke stopnje rasti ločeno zbranih odpadkov, in sicer med 15 in 22 % letno. Vsako leto smo presegli ciljno določene količine zbranih odpadkov. Z akcijo bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Potrebno bo opraviti analizo in se odločiti za novo, bolj sprejemljivo obliko nagradne igre.

V Snagi se zavzemate za večji nadzor tistih, ki ne ločujejo ali pa kršijo pravila odlaganja. Kaj predlagate?
Hitre spremembe nadzora niso možne, predvsem ker v Ljubljani prevladujejo večstanovanjske stavbe s skupnimi posodami za zbiranje odpadkov. To je seveda popolnoma drugačna situacija kot v naseljih, kjer ima vsako gospodinjstvo svojo posodo za zbiranje odpadkov oziroma celo več posod za ločeno zbiranje odpadkov. K izboljšanju nadzora in posledično spremembo rezultatov pri ravnanju z odpadki bi nedvomno pripomogla uvedba solidarne odgovornosti stanovalcev večstanovanjskih stavb za vsebino odpadkov v skupnih posodah. Solidarna odgovornost vseh občanov v večstanovanjskih stavbah po naši pravni ureditvi ni mogoča. Kljub temu pa bi lahko s povečanjem nadzora in stalnim opozarjanjem na pomanjkljivosti ločevanja odpadkov veliko dosegli. Res pa je, da se s povečanjem nadzora povečujejo tudi stroški.

Ali ste v Snagi že izračunali, kaj ekonomsko pomeni nova uredba vlade, da bodo višje okoljske dajatve prejele tiste občine, ki ločujejo več odpadkov?
Prve ocene kažejo, da ne bo večjih sprememb, res pa je da moramo počakati še na podatke oziroma količnike, ki jih mora objaviti Ministrstvo za okolje in prostor.

Cena odvoza odpadkov je v Ljubljani nižja v primerjavi z EU

Tudi Snaga je bila med tistimi, ki so povišali cene za odvoz odpadkov. Rast cen komunalnih storitev je bila v Sloveniji celo med najvišjimi v EU. Zakaj?
naga je nazadnje uskladila cene ravnanja z odpadki z inflacijo leta 2003. Spremembe cen leta 2004 in 2007 so bile posledica uvajanja novih storitev, in sicer ločenega zbiranja odpadkov (2004) in ločenega zbiranja in predelave organskih kuhinjskih odpadkov ter zelenih vrtnih odpadkov (2007). Vsa ta leta smo povečane stroške zaradi naraščanja cen uspeli kompenzirati z internimi racionalizacijami in povečano produktivnostjo.

V letu 2008 bi morali cene že povečati in jih uskladiti z inflacijo. Vendar smo se zaradi krize temu odpovedali, zato smo v letu 2009 tudi poslovali z izgubo. Konec leta 2009 smo dobili soglasje Sveta ustanoviteljev za povečanje cene ravnanja z odpadki, kar smo v praksi uveljavili februarja in aprila letos. Sprememba cen v odstotkih je visoka, čeprav ostaja cena v Ljubljani še vedno precej nižja kot v primerljivih evropskih mestih. To pomeni, da je bila cena v preteklosti izjemno nizka in da povečanju cen ni botrovala samo inflacija v Sloveniji, ampak različni vzroki.

Kateri so glavni?
Na prvo mesto osebno postavljam uvedbo finančnih jamstev za delovanje odlagališča po zaprtju. To postavko bi morali v naše obračune obvezno vpeljati že pred desetletji, vendar je bilo takrat bolj pomembno ohranjati čim nižje cene komunalnih storitev. Namesto da bi te stroške zaračunavali zadnjih dvajset let, jih bomo morali zaračunati v naslednjih štirih ali petih letih, kolikor je še preostalo do zaključka življenjske dobe odlagališča nenevarnih odpadkov Barje. Samo ta postavka pojasnjuje skoraj polovico povečanja cene. Pri tem je potrebno poudariti, da jamstva sploh niso prihodek podjetja.

Na drugo mesto bom postavil določilo, da mora biti cena odlaganja enotna za vse poslovne partnerje. V preteklosti smo imeli vsaj tri cene. Eno za odpadke iz gospodinjstva, ki je bila daleč najnižja, drugo za odpadke iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, najvišja pa je bila za odpadke iz občin, ki niso bile družbenice Javnega holdinga Ljubljana. V trenutku, ko smo predlagali poenotenje cen, je podražitev za gospodinjstva postala zelo velika. Ta sprememba obsega nekaj manj kot eno tretjino povečanja cene ravnanja z odpadki za gospodinjstvo.

Tretji vzrok za povečanje cene pa je obračun ravnanja z odpadki, ki smo ga uvedli zaradi stimulacije ravnanja z odpadki. Obračun je osnovan na velikosti posode za mešane komunalne odpadke (MKO), pri čemer so ostale storitve na videz brezplačne, saj so bile vračunane v volumen posod za MKO. Skupna količina odpadkov narašča, zelo naraščajo tudi količine ločenih frakcij, zato naraščajo tudi stroški ravnanja z odpadki. Količine MKO pa padajo. Osnova za obračun položnice so količine MKO oziroma volumen posod za MKO. Ob naraščajočih stroških prihodki padajo, kar pomeni, da je nujna uskladitev cen vsaj enkrat letno.

Težka pot do odprav izgub

Kljub povišanju cen Snaga posluje z izgubo. Kaj pričakujete v letu 2011? Kje so rezerve?
Še enkrat moram poudariti, da polovico povečanja cen predstavljajo jamstva, ki niso prihodek podjetja. Z izgubo poslujemo zaradi zamude pri uvajanju novih cen in zaradi zmanjševanja instaliranega volumna posod za mešane komunalne odpadke (MKO), ki so osnova za obračun. Pričakujemo, da se bo trend zmanjševanja volumna instaliranih posod nadaljeval, kar pomeni, da se bodo zmanjševali tudi prihodki. Zmanjševanje naših prihodkov pa prav tako pomeni, da se zmanjšujejo stroški gospodinjstev za ravnanje z odpadki, čeprav zberemo, odpeljemo, predelamo in odložimo večje količine odpadkov. Možnosti sta dve. Ali obdržimo obstoječi obračun za gospodinjstva, vendar prilagodimo ceno, ali pa postavimo popolnoma nov način obračunavanja.

Predvidevamo, da bomo zaradi zmanjšanja količine MKO lahko spremenili tudi režim odvoza in s tem zmanjšali stroške MKO. To je velik organizacijski in informacijski zalogaj, ki ne bo poceni, vendar pa lahko omogoči pomembne prihranke v naslednjih letih.

Vaše podjetje se srečuje z močno povečanimi količinami zelenega odreza v gospodinjstvih. Temu se je pridružil še problem invazivnih tujerodnih rastlin. Kako ga boste rešili?
V Ljubljani imamo dve veliki akciji, ki jih financira lokalna skupnost. Spomladi za občane brezplačno odvažamo zeleni odrez, jeseni pa odpadlo listje. Količine vsako leto naraščajo, kar pomeni, da je Ljubljana bolj urejena, črnih odlagališč teh odpadkov pa je vse manj.

Poseben problem so invazivne tujerodne rastline. Letos smo v okviru programa vzdrževanja zelenih površin na nekaterih lokacijah testirali možnost pogostejše košnje in dosegli sprejemljive rezultate. Mestna občina Ljubljana je za naslednje leto oblikovala poseben projekt za rešitev problema tujerodnih invazivnih rastlin. Predvidevam pa, da rešitve ne bodo poceni.

Največji strokovni in poslovni izziv za vašo ekipo je nadgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki. To je največja okoljska investicija v Sloveniji. Po oceni stroke je zlasti v ospredju vprašanje izbora tehnologij za MBO. Kakšne so bile odločitve vaše ekipe in kaj bo s centrom pridobila Ljubljana?
Ko smo ocenjevali možne tehnologije, smo izbrali optimalno varianto glede na razpoložljiv prostor, takratno pravno ureditev ter znane in uveljavljene tehnologije, pri čemer je bila možnost sežiga odpadkov rezervirana za državno javno službo. Na tej osnovi smo izbrali anaerobno fermentacijo in proizvodnjo sekundarnega goriva za energetske namene.

Z nadgradnjo RCERO bomo v Ljubljani in osrednji Sloveniji dolgoročno rešili problem ravnanja z odpadki. V tem okviru bomo za šestkrat zmanjšali količino odloženih odpadkov, izpolnili zahteve Evropske unije o zmanjšanju deleža odloženih organskih, biološko razgradljivih (BIO) odpadkov ter upoštevali direktivo, da v Sloveniji ni več dovoljeno odlagati nepredelanih odpadkov.

Sočasno bomo iz lahke frakcije mešanih komunalnih odpadkov pridobivali sekundarno gorivo, iz težke frakcije mešanih komunalnih odpadkov bomo pridobili bioplin in ga izkoristili za pridobivanje elektrike, iz ločeno zbranih organskih odpadkov pa bomo pridelovali kakovosten kompost za uporabo v vrtičkarstvu in na mestnih zelenicah.

Tabela1_640px