Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Zdaj so velik izziv manjše čistilne naprave - EOL 52

Okoljski inženiring | Ana Cukiati |
Kakšne poslovne priložnosti se v Sloveniji kažejo podjetjem, ki ponujajo okoljski inženiring in so ob tem še specializirani, povezujejo pa se s tujimi partnerji?
Podjetje Spit d.o.o. Nova Gorica s sedežem v Novi Gorici in s podružnicama v Ljubljani ter Piranu lahko govori o dobri izkušnji navkljub krizi. Poleg visokih gradenj, med drugim so sodelovali pri gradnji stadiona v Stožicah, in cestnega programa so v ospredju njihovih dejavnosti komunalna infrastruktura in inženiring pri izgradnji čistilnih naprav. Ustanovitelj in direktor podjetja, magister gradbenih znanosti Miran Lozej, meni, da položaj čistilnih naprav v Sloveniji sicer ni rožnat, z dokončanjem določenih okoljskih projektov ter z obnovo že obstoječih pa se bo Slovenija počasi približala stanju v zahodnem delu Evrope.

Miran Lozej - Spit640 x 428Kot podjetja za projektiranje in inženiring v gradbeništvu je vaša tržna niša tudi okolje, zlasti komunalna infrastruktura. Zakaj?
Naša področja dela se delijo na štiri večje sklope. Prvi so visoke gradnje, pri čemer so naše specialno področje jeklene konstrukcije. Sprojektirali smo streho stadiona v Stožicah in trenutno najvišji jekleni objekt v državi – izmenjevalnik toplote v tovarni Salonit Anhovo, ki v višino meri kar 120 metrov. Aktivni smo tudi na cestnem programu kot projektanti objektov. Tretji segment je komunalna infrastruktura, pri čemer so naš primarni interes čistilne naprave in vse, kar je s tem povezano, torej kanalizacijska in vodovodna omrežja. Četrto področje pa je inženiring kot ena izmed naših primarnih dejavnosti, a se z njo intenzivneje ukvarjamo šele v zadnjih letih. To je inženiring pri izgradnji čistilnih naprav, kar pomeni, da čistilne naprave sprojektiramo, dobavimo opremo, opravimo zagon, izvedemo poskusno obratovanje in predamo napravo investitorju. Pri tovrstnem inženiringu se omejujemo predvsem na tehnološki del, pri čemer posel izvajamo navadno v partnerstvu z izbranim gradbenim podjetjem, ki izvede gradbena dela, mi pa nato vgradimo opremo in opravimo poskusno obratovanje naprave. V ta namen smo sprejeli pogodbe o zastopstvu za nekaj svetovno znanih dobaviteljev s tega področja, kot so GLV oziroma Eimco, MAIND, Grundfos idr. Tu je najpomembnejša skupina GLV iz Kanade, katere evropska podružnica je podjetje Eimco iz Anglije. Gre za dobavitelja tehnologij in izdelovalca opreme za čistilne naprave, ki s svojo proizvodnjo pokriva širok spekter vseh v svetu poznanih tehnologij čiščenja odpadnih vod. GLV je multinacionalna družba, ki ima podružnice po celem svetu in je med vodilnimi na področju tehnologij čiščenja komunalnih ter industrijskih odpadnih vod. Skupaj z njimi iščemo delo na domačem in tujem trgu. Trenutno smo angažirani predvsem v Črni gori, Srbiji in Romuniji, sodelujemo pa tudi pri projektih na Bližnjem Vzhodu.

shutterstock_43747477640 x 480Narašča zanimanje za čistilne naprave?
Seveda. V Sloveniji in vseh drugih mlajših članicah Evropske unije se kot največji trend v gradbeništvu, ki je sicer povsod v Evropi trenutno v veliki krizi, kaže izgradnja komunalnih in industrijskih čistilnih naprav. Na tem področju je zaradi zahtev Evropske unije po urejenem kontroliranem odvajanju odpadnih vod potrebno še veliko narediti.
Pri tem je Slovenija v primerjavi z ostalimi mlajšimi članicami celo v nekakšni prednosti, saj je večina večjih mestnih komunalnih čistilnih naprav že narejenih. Razpoložljiva sredstva se sedaj usmerjajo predvsem v veliko število manjših naprav. Poleg tega pa se, podobno kot drugod po Zahodni Evropi, kažejo potrebe po rekonstrukciji starejših naprav, izvedenih pred deset in več leti po takrat poznanih tehnologijah.

Toda v Sloveniji so velike čistilne naprave v mestih že zgrajene.
Ne povsod. Od večjih komunalnih čistilnih naprav so še tri večja mesta ostala nepokrita, in sicer Novo mesto, Nova Gorica in Kranj, po naših informacijah naj bi se vse omenjene čistilne naprave izvajale kot membranske. Je pa v Sloveniji ostalo še veliko manjših čistilnih naprav, ki jih je potrebno dokončati ali sploh izvesti. Skladno z uredbo Sveta Evrope moramo namreč do leta 2017 v Sloveniji priključiti vse komunalne porabnike na čistilne naprave. Tega dela je še ogromno. Pomeni namreč, da bi morali vsak večji sklop hiš ali vsakega posameznika, ki ni priključen na javno kanalizacijsko omrežje, opremiti s čistilno napravo. To prinaša veliko stroškov in vprašanje je, ali država lahko zagotovi zadostna sredstva, da bo vse to financirala. Obstajajo evropski skladi, ki imajo razpoložljiva sredstva za posodobitev komunalne infrastrukture in jih je mogoče pridobiti za financiranje tovrstnih projektov.
Kar se tiče držav bivše skupne države, Bolgarije in Romunije, pa je položaj še veliko slabši kot pri nas, saj je tam potrebno še veliko postoriti, zlasti glede izgradnje ali posodobitve obstoječih naprav v večjih mestih. V Zahodni Evropi je ta proces večinoma zaključen in tam prehajajo že v naslednjo fazo, to je rekonstrukcijo in posodobitev starejših obstoječih naprav ter povečanje kapacitet. Upravljanje teh čistilnih naprav, ki delujejo po starih tehnologijah izpred desetih, dvajsetih let, postaja težje obvladljivo, njihovo delovanje pa je neučinkovito. V Italiji se večina obstoječih naprav zamenjuje oziroma posodablja z novimi tehnologijami. Objekti z minimalnimi modifikacijami ostajajo isti, vgrajuje se nova tehnologija. Najbrž bo podobno pri napravah, ki v Sloveniji delajo že dalj časa. Predvidevamo, da bo obseg dela še relativno velik.

Zakaj je Zahodna Evropa na tem področju pred Slovenijo?
Zakonodaja se je pri nas na tem področju začela dosledno uveljavljati šele z vstopom Slovenije v Evropsko unijo.Takrat smo se zavezali, da bomo spoštovali tudi njihove omejitve in zahteve glede varovanja okolja. Eden od pogojev, ki je za vse članice enak, je zmanjšanje onesnaženosti površinskih vod. To onesnaženje se v veliki meri pojavi zaradi odplak, ki se spuščajo v površinske vode. Ta problem v Evropi ni tako marginalen, povezan je z viri pitne vode. Vemo, da problem pitne vode postaja eden največjih problemov na svetu, onesnaževanje podtalja in površinskih vod pa vpliva na kvaliteto pitne vode. V zadnjih tridesetih letih se je v Evropi veliko virov pitne vode tako tudi uničilo. Primarni cilj Evropske unije ostaja zato zaščita virov pitne vode, eden od pomembnih dejavnikov onesnaževanja vodnih virov pa so prav onesnažene površinske vode.

Kje vidite tehnološke rešitve?
Predvsem v okoljskih projektih samih. To je segment, ki ima bodočnost. Problematika zaščite vodnih virov, čiščenje komunalnih odplak, vzdrževanje čim višje kvalitete površinskih vod ter predelava gospodinjskih in industrijskih odpadkov bodo projekti, ki bodo vedno aktualni. Težko je pričakovati, da bo to vprašanje enkrat dokončno rešeno. Te tehnologije se izpopolnjujejo iz leta v leto in tudi te, ki jih sedaj poznamo, verjetno niso končne.