Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Gradbeništvo ne bo moglo več po starem, a po novem brez zakonodaje ne bo šlo - EOL 143

Kazalniki trajnostne gradnje | Urška Košenina |
 
Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenija je na četrto konferenco trajnostne gradnje, ki je letos potekala v prostorih Knauf Insulation Experience Centra (KIEXC) v Škofji Loki, privabilo 135 udeležencev iz gradbeništva, s področja urejanja prostora ter drugih strokovnjakov, ki so upravljavsko, okoljsko in ekonomsko vpeti v trajnostno gradnjo. Osrednja tema konference v sklopu svetovnega tedna trajnostne gradnje (World Green Building Week) je bila namenjena energijski učinkovitosti, zmanjšanju okoljskega vpliva stavb in nujnemu zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida, ki ga ustvarjajo stavbe skozi ves življenjski cikel. Predstavniki Evropske komisije, italijanskega in svetovnega združenja zelene gradnje WGBC so se na konferenci osredotočili na implementacijo kazalnikov Level(s). Uporaba kazalnikov bi se začela v drugi polovici prihodnjega leta. Prav tako so poudarili nujno zmanjšanje ogljičnega odtisa stavb.
 
Konferenca trajnostne gradnje foto: Fabris Šulin
Konferenca trajnostne gradnje foto: Fabris Šulin

Gradbeni sektor najbolj potraten

V stavbah v Evropi se porabi kar 40 % energije in nastane 36 % emisij CO₂, stavbe pa proizvedejo tudi do 30 % vseh odpadkov v Evropi. Gradbeni sektor je s porabo virov prepoznan kot eden najbolj potratnih. Ob zaključku svojega življenjskega cikla stavbe v EU ustvarijo 50 % vseh pridobljenih materialov, porabijo 50 % vse energije in ustvarijo 50 % vseh izpustov ogljikovega dioksida. V Evropski komisiji ocenjujejo, da je trajnostna gradnja potencial, s katerim je mogoče doseči veliko lokalnih, regionalnih in globalnih ciljev. Kot orodje za odločanje in poročanje na podlagi smernic za trajnostno gradnjo so zato v kontekstu akcijskega načrta za krožno gospodarstvo ter v pomoč evropskim državam razvili kazalnike trajnostne gradnje Level(s), ki jih bo v naslednjih letih privzela tudi Slovenija.

Prvi certificiran trajnostni objekt v Sloveniji

Udeleženci so se seznanili tudi s prednostmi certificiranja stavb po trajnostni shemi DGNB, saj je konferenca potekala v prvem objektu, ki je bil v Sloveniji zgrajen po najvišjih možnih standardih trajnostne gradnje. Objekt KIEXC je prvi v Sloveniji, ki je pridobil platinasti certifikat DGNB, ter prvi objekt s certifikatom Active House. Je tudi pilotni projekt Evropske komisije za pripravo novih smernic trajnostne gradnje, imenovanih Level(s), ki ga za potrebe nacionalnih kazalnikov trajnostne gradnje vrednoti tudi slovensko Ministrstvo za okolje in prostor. Objekt KIEXC, načrtovan po metodologiji BIM, je bil zgrajen v skladu z najstrožjimi kriteriji in standardi DGNB, ene od vodilnih evropskih shem trajnostne gradnje. Z vidika vrednotenja njenega celotnega življenjskega cikla je zato pomemben za večjo prepoznavnost trajnostne gradnje tako v Sloveniji kot tudi v Evropi.

Evropska komisija predlaga LEVEL(s) kot skupni gradbeni jezik Evrope

Pri odločanju, kako naj gradbeni sektor reducira vpliv emisij, lahko veliko pripomore orodje Level(s), ki stanovalcem, investitorjem in lastnikom stavb ponuja prihranke vključno z nižjo porabo energije, bolj smotrno rabo vode in z bolj zdravim delovnim okoljem ob znižanju stroškov ogroženosti zdravja. O tem je udeležence seznanila predstavnica Evropske komisije iz Bruslja Josefina Lindblom. Delegatom je poročala o evropskih projektih, izvedenih s kazalniki trajnostne gradnje Level(s), ki jih je kot orodje za odločanje in poročanje na podlagi smernic za trajnostno gradnjo ter akcijskega načrta za krožno gospodarstvo razvila Evropska komisija. Testni fazi, ki se je pravkar zaključila, bo v naslednjih mesecih sledila evaluacija uporabnosti kazalnikov, zatem pa še dokončna predstavitev deležnikom v evropskih državah v drugem tromesečju leta 2020.

»Že vrsto let si prizadevamo za trajnostne zgradbe. Stavbe imajo namreč zelo velik vpliv na okolje, saj porabijo veliko virov. Stavbe predstavljajo 50 % ogljikovih izpustov. Moramo analizirati njihov celoten LCA krog, da bi zares spoznali potencial v stavbah za zmanjšanje emisij. Skupaj z industrijo smo v zadnjih letih razvijali LEVEL(s), ki je kot skupni jezik, je orodje za industrijo, za sektor, ki dela z omejenim številom indikatorjev. Naslednje poletje bomo lansirali zadnjo verzijo LEVEL(s). Potem bomo spodbujali podjetja, organizacije, države, k uporabi LEVEL(s) indikatorjev. Tudi z zakonodajo. Upamo, da bo s tem trg bolj fokusiran, da bo upošteval popolni LCA krog stavb. Sektor je namreč poln podjetji, ki nimajo polnega znanja o LCA. Zagotovili smo torej orodje, ki jim lahko pomaga sprejeti prave odločitve na enostavnejši način. To lahko veliko prispeva k zmanjšanju ogljikovih in drugih emisij v EU.«

Cilj je do 2050 v gradbeništvu doseči popolno razogljičenje

Zakaj trajnostni projekti v EU postajajo nujnost in kako se jih uspešno lotevajo v Italiji, sta v prvem delu konference govorila Audrey Nugent, vodilna v ERN WGBC, evropski mreži Svetovnega združenja za zeleno gradnjo, ter Marco Caffi iz italijanskega združenja za trajnostno gradnjo GBC Italia, ki je kot najbolj zeleno mesto izpostavil prav Milano. Audrey Nugent je opozorila, da je za doseganje ciljev pariškega podnebnega sporazuma bistvenega pomena, da do leta 2050 v gradbenem sektorju dosežemo popolno razogličenje. To pomeni, da je že do leta 2030 potrebno zagotoviti 40-odstotno zmanjšanje ogljičnega odtisa vseh novih in obnovljenih stavb ter infrastrukture. V naslednjih 30 letih naj bi se število stavb skoraj podvojilo, zato z zmanjševanjem ogljičnega odtisa ni mogoče čakati. »Nujno je, da ukrepamo že danes, časa namreč ni več. Potrebujemo radikalno spremembo v celotni oskrbovalni verigi gradbene industrije, od oblikovalcev, izvajalcev itd. Da bi to lahko izvedli, mora celoten sektor povezati in dogovoriti načrt. Pomembna je tudi akcija. To je največji izziv. Vlade morajo omogočiti zakonodajo, ki bo pomagala razviti trg teh stavb. Tudi Evropa ima še dolgo pot pred seboj, vendar je Evropa prednji tekač. Finska na primer, že vgrajuje LCA kriterije v svojo zakonodajo, slovenska vlada bi želela integrirati LEVEL(s) v zakonodajo ipd. Upoštevati bo potrebno cel življenski ciklus stavbe in ogljika. Nova predsednica evropske komisije bo pozvala k klimatsko nevtralni Evropi do 2050, česar ne moremo doseči, če ne priznamo pomemben vpliv stavb na okolje.«

Največja ovira je fragmentacija gradbenega sektorja

Vincent Briard, direktor za trajnost in regulativo izdelkov v družbi Knauf Insulation, je poudaril, da žal le za 1 % stavb v Evropi obstaja ocena okoljskih vplivov, zato je cilj projekta Level(s) postaviti to vprašanje v središče. »Današnji dan je zelo pomemben, ker poudarjamo pomembnost vpliva stavb na okolje. To je izziv za akcijo. Vplivamo lahko na podnebje, na vire, na odpadke, na porabo vode, na udobje. To je tisto, kar LEVEL(s) predlaga. LEVEL(s) je lahko iniciativa za različne države, da bomo dvignili nivo kvalitete vse infrastrukture stavb, ne le nekaterih. Zato tudi kot Knauf insulation podpiramo iniciativo LEVELs. Časa žal ni več na voljo. Problem je, ker je gradbeni sektor zelo fragmentiran.

Certificiranje trajnostnih zgradb po različnih shemah

V drugem sklopu predavanj so se udeleženci seznanili s sistemskim vrednotenjem stavb v skladu s standardi DGNB. Nemški inštitut za trajnostno gradnjo DGNB certificira različne tipe stavb po vsem svetu z namenom, da bi trajnostna gradnja postala standard v gradbeništvu. O trajnostni certifikacijski shemi ter trajnostno certificiranih soseskah je udeležence seznanil Johannes Kreissig iz DGNB. Izpostavil je kompleksnost področja gradnje ter nujnost njenega uravnoteženja, ko gre za vprašanja odnosa grajenega okolja do družbe, gospodarstva in narave. »LEVEL(s) okvir je zelo dober okvir za poročanje o indikatorjih učinkovitosti za stavbe. Nujno potrebujemo takšen okvir v Evropi, da bomo lahko primerjali različne stavbe. Komplementarni del za LEVEL(s) so inštrumenti in orodja za izboljšanje stavb med oblikovanjem in gradnjo stavbe. Zato smo razvili DGNB certifikacijsko shemo, ki je optimizirana certifikacijska shema za cilj dobiti boljšo stavbo po certificiranju. Na dolgi rok moramo zagotoviti, da zapiramo učinkovitostne razkorake med planirano učinkovitostjo in realno, obstoječo učinkovitostjo v obstoječih stavbah. To izvajamo z monitoringi na obstoječih stavbah.«

Deljena mnenja o nujnosti direktive v slovenskem prostoru

Saša Galonja, vodja sektorja za graditev na Ministrstvu za okolje in prostor, je govoril o nujnosti oblikovanja nacionalnega sistema trajnostne gradnje. MOP bo uvajanje Level(s) uporabil kot platformo, ki jo bo v prihodnje implementiral v slovenski prostor. Med prvimi po trajnostnih kriterijih in načelih zgrajeni ali obnovljeni objekti pa naj bi bili državni. »Ko smo se lotili nacionalnega sistema na podlagi pobud GBC Slovenije, smo bili kar sami in smo lahko spremljali le velike sisteme na svetu. Vedeli smo, da Slovenija nima virov, da bi sama postavila tak sistem. Potem pa so se zgodili LEVEL(s). Ko smo jih preučevali, smo zelo hitro videli, da so zelo blizu tistega, kar rabimo in kar smo sposobni. Ko bodo v letu 2020 sprejeti, jih bo komisija, najprej preko iniciative, ki že obstaja za zeleno javno naročanje, propagirala kot sistem, ki nas lahko pripelje do zelene stavbe. Najprej bo uporaba sistema na prostovoljni bazi, da bo komisija ugotovila, kako ga države implementirajo na mehek način. Če ne bo prave smeri, potem bo prišlo do zakonodajne regulative.

V resnici morda direktive niti ne potrebujemo, če bomo vsi naredili svojo domačo nalogo že v tej priporočilni fazi. Pri nas gledam na stanje trajnostne gradnje dvopolno. Ena stran je, kaj dela privatni sektor. V zadnjih letih so se stvari že popravile in slišimo, da bodo trajnostne stavbe v privatni domeni še nastajale. Certificirane bodo po enem izmed teh sistemov, kar nas zelo veseli. Na področju stavb, ki so financirane s proračuna, je zadeva drugačna. Trenutno imamo predpisanih le 30 % lesa v stavbi. Dovoljena je alternativa. Namesto lesa lahko posežemo tudi po enem od uveljavljenih certificiranih materialov, pa bomo izpolnili zahteve naše uredbe o zelenem javnem naročanju. Cilj je, da sistem »les v stavbo« zamenjamo z bolj kompleksnim sistemom. To je slovenski nacionalni sistem, ki bo baziral na LEVEL(s). Direktive zagotovo ne bo v naslednjih petih letih, po tem pa ni izključena.«

Dr. Iztok Kamenski, predsednik GBC Slovenija, je ob zaključku konference udeležence pozval k podpisu zaveze. Menil je, da je direktiva nujna. »Slovenija zastopa stališče, da je treba spremeniti zakonodajo tako v Sloveniji kot v EU. LEVEL(s) je eden izmed zakonodajnih vidikov. Je pa nujno potrebno indikatorje uzakoniti, tj. direktiva. Potem lahko Slovenija prevzame zakonodajo EU. Uporaba trajnostnih kazalnikov v slovenskem prostoru bo zagotovo pospešena s strani ministrstev, a samo takrat, ko bomo sprejeli »bolj težko« zeleno naročanje. Brez zelenega naročanja v družbeni sferi ne bo zelene in trajnostne spremembe. Trenutno smo na začetku, ker zeleno javno naročanje upošteva zelo malo trajnostnih vidikov, večinoma je upoštevan element cene in ta je edino odločilen. Trajnostni kazalniki pretehtajo v minimalnih odstotkih. Prav tako smatramo, da je potrebno uravnotežiti zakonodajo, kar se tiče uporabe materialov.

Dejansko stanje v gradbeništvu nič kaj preveč trajnostno

V Evropi se gradnji in uporabi zgradb pripisuje kar 40 % porabe vse razpoložljive energije ter približno 36 % izpustov CO₂, kar predstavlja veliko okoljsko obremenitev. Za doseganje ciljev strateške agende Evropskega sveta 2019-2024 bo morda potrebno sprejeti tudi novo gradbeno direktivo za podporo trajnostni gradnji, ki bi v naslednjih letih igrala ključno vlogo pri zmanjšanju okoljskih vplivov stavb v evropskem prostoru. Arhitekt Robert Smodiš, slovenski specialist za trajnostno certificiranje stavb, je poudaril, da smo v Sloveniji na dobri poti k uporabi trajnostnih materialov, vendar »trenutno obstaja prevod nemških smernic za trajnostno gradnjo, ki jih najdete na spletu. Tam boste našli veliko navodil oz. celotno shemo, kaj je pomembno pri stavbi in kaj ne. Pogrešamo seveda nekaj v enostavnejši obliki. Vendar trajnostno graditi ni možno s tremi napisanimi alinejami. Dejansko obstaja holistični pristop z veliko merili. Zagotovo v našem prostoru manjka še več informacij o tem, kaj delati, kakšne materiale uporabljati, da bi bila stavba na koncu čim bolj trajnostna.«

Viktor Pšeničnik, nadzorni inženir v Viplan Brežice, pa meni, da je »v Sloveniji trajnostna gradnja še zelo na začetku, največji problem vidim v poplavi različnih materialov, ki v trajnostno gradnjo ne sodijo. Mislim, da bo država morala čim prej pripraviti regulativo, ki bo obravnavala tudi to problematiko. Potem bodo tudi seminarji dobili svoj smisel. Pri nas smo z uveljavljanjem trajnostnih smernic pričeli, vendar so zadeve še vedno preveč nedorečene«. Majda Jerman iz projektivnega biroja ISAN 12 d.o.o. iz Kopra se z njim strinja. »Sama sem velika podpornica trajnostne gradnje, dejansko pa, kolikor imamo stik s projekti, se pri izvajanju ne vključuje smernic trajnostne gradnje. V bistvu se moramo še vsega naučiti. V našem podjetju delamo bolj ceste in komunalno infrastrukturo, vendar verjamem, da je tudi na tem področju mogoče narediti marsikaj drugače. Tudi z drugimi projektnimi biroji, podizvajalci itd. s katerimi sodelujemo, se ne pogovarjamo o trajnosti. Vedno gre le za to, da je projekt čim cenejši, čim hitreje izpeljan. Tudi Primož Hafner iz JUB Slovenija podpira sprejem zakonodaje za spremembe.

»Kar se tiče trajnostne gradnje, imamo v JUBu veliko izdelkov, ki jih prilagajamo oz. razvijamo skladno z zahtevami trajnostne gradnje. To ni le trend, temveč je potreba celotne družbe. K trajnosti stremimo - pri vseh izdelkih so to fasadni sistemi in tudi notranje barve. Trenutno imamo v postopkih certificiranja kar nekaj fasadnih sistemov za certifikat EPD, ki vključuje vse kalkulacije in izračune, ki jih zahteva sistem LEVEL(s). Zagotovo je cilj uporabe LEVEL(s), da bi prešli v obligatorni sistem izbire, vsaj pri zelenih naročilih, da bi država to vtkala v svoj sistem izbire ali iskanja najboljših ponudnikov/ izvajalcev.«

CARE4CLIMATE dober primer uvajanja trajnostnih smernic v prakso

Zadnji del konference je bil namenjen predstavitvi stanja ter postopnem uveljavljanju trajnostne gradnje v slovenskem prostoru. Potekala naj bi v okviru projekta CARE4CLIMATE z dobro opredeljenimi cilji, ki naslavljajo problematiko varstva okolja, ohranjanja narave ter podnebnih sprememb. Razpravljali so še o energetskem menedžmentu v izjemno uspešni in trajnostno naravnani lokalni skupnosti, kot je občina Kočevje, o čemer smo že pisali v eni izmed prejšnjih številk revije EOL.