Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

S projektnim investicijskim skladom do podjetniškega stičišča, zgled evropski sever - EOL 141

Trajnostna vas Goričko | Urška Košenina |
 
Sodelovanje dveh osrednjih javnih inštitucij na Goričkem, to je Javni zavod Krajinski park Goričko ter Občine Grad, in sodelovanje družbe A-EEC kot nosilca Iniciative obljublja, da bodo v tem delu Slovenije prišli do svoje prve ekovasi. Projekt bo regiji s slabimi gospodarskimi kazalci in visoko stopnjo nezaposlenosti zagotovil pomemben prodajni kanal za pridelke in izdelke, trajnostno prenovo stavb in okolja ter upravljanje obnovljenih nepremičnin. Ne le to. Tudi izvajanje novih dejavnosti, ki bodo ponudile nove zaposlitvene priložnosti za mlade. Milan Zrim, direktor podjetja Aerogel EEC d.o.o., nosilec Iniciative, je povedal, da so iskali navdih v mestu Hammarby Sjöstad na Švedskem. Gre za najpomembnejši tovrstni primer - učilnico načrtovanja in izgradnje ekološkega digitalnega mesta. Sogovornik napoveduje, da bodo v drugi polovici leta ustanovili projektni investicijski sklad za Goričko. Tudi z mednarodno zasedbo.
 

Pod okriljem A-EEC in v sodelovanju z več partnerji pripravljate ekovas iniciativo na Goričkem. Projekt je v razvojni fazi. Kaj so cilji, gre predvsem za trajnostno sobivanje, pri čemer je pomembno tudi kmetijstvo?

Za oblikovanje Iniciative in zasnove za projekt Trajnostna vas Goričko, nastala je v krogu skupine strokovnjakov in poslovnih sodelavcev A-EEC, je pomembno sodelovanje z dvema osrednjima javnima inštitucija na Goričkem. To je Javni zavod Krajinski park Goričko ter Občina Grad, ki je kot lastnik nepremičnin za izvedbeni projekt domicilna občina. Sodelovanje družbe A-EEC kot nosilca Iniciative z Občino Grad je sprejel in potrdil tudi občinski svet.

Kako poteka izvedba?

Nosilci projektne iniciative Trajnostna vas Goričko smo zasnovali projekt trajnostne obnove zapuščenih ali delno obnovljenih objektov na območju kulturne krajine in naravovarstvenega območja Krajinskega parka Goričko. Pristop k prenovi objektov temelji na novih vsebinah, izvedenih z izhodišči energetske učinkovitosti in ohranjanja kulturne dediščine. V naši Iniciativi je poudarek predvsem na razvoju in izvedbi vsebin znanja s področja stavbarstva, manj na dejavnosti kmetijstva. To bi moralo biti, predvsem v domeni državnih inštitucij in lokalnih skupnosti ter drugih zainteresiranih.

V Sloveniji prava ekovas po določilih GEN-a (gibanje za ekovasi) ne obstaja, a imamo že nekaj ekovasi. Kateri vzor pri pripravi projekta upoštevate? Domače in tuje izkušnje?

Res, žal ekovas še ne obstaja. A prizadevamo si, da bi. Glede vzorov. Vodilo je, da spoštuješ »domače« in »domačemu«, tudi s sodelovanjem in pogledom drugam, omogočiš, da se izrazi. To sem dobro spoznal v deželah evropskega severa, kjer so nastale prve novodobne trajnostne urbane sredine. Vasi in mesta. Tako mesto je na primer Hammarby Sjöstad na Švedskem, ki je tudi učilnica načrtovanja in izgradnje ekološkega digitalnega mesta. Tuji vzori vlečejo.

Današnje ekovasi so naslednice gibanj iz 60 in 70 let. Pomenijo poizkus trajnostnega življenja in bivanja. Kako jih boste motivirali? Kje so največje možnosti?

Med ključnimi primerjalnimi prednostmi Slovenije je izjemno naravno okolje. Moramo ga pametno upravljati ter s tem prispevati k povečani učinkovitosti koriščenja naših potencialov. Za nas je to Goričko, z izjemno srednjeevropsko lego in oddaljenostjo od upravnih in zgodovinskih metropol ter gospodarskih centrov. V turizmu pa s tržno močnim zaledjem termalnih zdravilišč, ki park obkrožajo v vseh treh državah s skupnim trimejnim stičiščem, dostopnostjo do prometnih transverzal in bližino sedmih mednarodnih letališč. Vse našteto ne sme posegati v krajinski park, ki ima svoja lastna naravna bogastva, zgodovino in vsebine. Na tem sloni naša iniciativa in projektna zasnova. Naša želja in namen je vsekakor vzpodbuditi, oblikovati in izvesti projekt, ki bo prispeval k dejanskim spremembam, da bodo ohranile obstoječe kvalitete in omogočile oblikovanje in izvedbo novih trajnostnih vsebin, dejavnosti in oblik sobivanja.

Kot vemo, je Goričko območje z močno trajnostjo, a z zelo slabimi gospodarskimi kazalci in z zelo slabo zaposljivostjo prebivalstva. Kako bi ekovas vplivala na Goričko, na morebitno revitalizacijo Goričkega? Kaj bi Goričkemu prinesla?

Izvedba projekta prinaša valorizacijo naravnih in kulturnih virov ter načrtno vključevanje kulturne in naravne dediščine v turistično ponudbo. Omogoča vzpostavitev modelov upravljanja ter razvoja skladno z Zeleno shemo slovenskega turizma. Projekt predvidene obnove, gradnje stavb in kapacitet oblikujemo na podlagi strategije razlikovanja ter za ciljno skupino uporabnikov oziroma gostov. Lokalno prebivalstvo bo pridobilo pomemben prodajni kanal za svoje pridelke in izdelke. Trajnostna prenova stavb in okolja pomeni priložnost lokalnim mojstrom, medtem ko bo upravljanje obnovljenih nepremičnin in izvajanje novih dejavnosti ponudilo tudi nove zaposlitvene priložnosti za mlade. V kasnejšem nadaljevanju projekta je predvidena tudi obnova opuščenih kmetij in stavbnih objektov na območju ostalih desetih občin na Goričkem.

Če bo šlo vse po načrtih, kdaj se bo projekt začel izvajati? Kdo sodeluje pri njem in kako bo sofinanciran?

Pomembna vsebinska in programska stalnica pri oblikovanju projekta Trajnostna vas Goričko je institucija s programi aplikativne akademije za trajnostno stavbarstvo kot pomembnim segmentom krožnega gospodarjenja.

Prvi in začetni izvedbeni projekt je izgradnja in ureditev programskih in namestitvenih kapacitet za »Goričko Innovation Campus«, ki bo postal podjetniško in inovacijsko stičišče Slovenia Circular Change. Iniciativo Trajnostna vas Goričko smo v sodelovanju in s pomočjo Inštituta Circural Change predstavili tudi udeležencem dveh izrednopomembnih mednarodnih strokovnih in poslovnih dogodkov, in sicer na 4. konferenci Circular Change v Mariboru ter teden dni kasneje na 10. Built Future World Conference v Oslu. Poslovni model izvedbe projekta je javno zasebno partnerstvo zasebnih in javnih vlagateljev ter inštitucij. Vlagatelji bodo zasebni, tudi z območja zahodnih sosed in skandinavskih držav. V drugi polovici letošnjega leta bomo ustanovili projektni investicijski sklad.