Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Dravske elektrarne širijo raziskave o vetrnem potencialu na celotno državo - EOL 141

Vetrna energija | I. P. |
 
Do vetrne energije noben strateški razvojni dokument Slovenije ali energetike ni posebej pozoren. Veter ni prva izbira med obnovljivimi viri, čeprav je v Evropi in svetu drugače, a možnosti v Sloveniji so večje od doseženega. Seveda je v Sloveniji drugače kot na Danskem, ki je v porabi vetrne energije s 26 % daleč pred vsemi v Evropi. Vendar pa načrti Dravskih elektrarn, zlasti njihov premišljen in celovit poslovni pristop k izgradnji vetrnih elektrarn na izbranih lokacijah s poprejšnjim monitoringom, kaže na drugačno prihodnost vetra v slovenski energetski bilanci. Tako napoveduje Sandi Ritlop, vodja projekta v Dravskih elektrarnah. Pojasnjuje, da raziskave o vetrnem potencialu širijo na celotno državo in da bodo vetrne elektrarne dodale nezanemarljiv delež pri rasti uporabe OVE. Pričakuje tudi ustrezne opredelitve v nacionalnem Energetsko-podnebnem načrtu Slovenije.
 

Kateri so glavni razlogi za zelo skromno rast vetrnih elektrarn v Sloveniji? Ali menite, da gre res predvsem za pomanjkanje politične volje in omejitve v prostoru Natura 2000 ali bolj za slabosti pri pripravi projektov, ko bi morali pri predvidenem umeščanju v prostor pravočasno povabiti k razpravi in sodelovanju v postopku vse zainteresirane deležnike? Po novem zakonu o varstvu okolja naj bi bila bolj jasno opredeljena vloga deležnikov, tudi nevladnih organizacij. Kaj bi bilo potrebno spremeniti?

Zelo kompleksno vprašanje, na katerega bi bilo mogoče odgovoriti z različnih zornih kotov. Okoljskega, energetskega, ekonomskega, političnega,… Dejstvo pa je, da vsak objekt, ampak res vsak objekt, ki ga gradimo oziroma postavimo, pomeni vpliv na okolje. Če nič drugega, spremeni veduto. Pri nas je zelo močno zakoreninjena miselnost »NIMBY«. Velikokrat slišimo, da deležniki podpirajo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, konkretno vetrno energijo, a ne v moji/naši bližini. Naredite to nekje drugje.

A kaj mislite vi?

Osebno menim, da je v sodobnem svetu na prvem mestu zdravje ljudi, sledita razvoj in blaginja. Za to pa potrebujemo dostop do pitne vode, hrano in energijo. Dovolj vsega naštetega. Sicer lahko govorimo o neke vrste pomanjkanju oziroma se uporablja celo izraz revščina. Seveda ne smemo zanemariti okolja, v katerem živimo in ga bomo zapustili naslednjim generacijam. Vendar obstajajo in so izvedljivi projekti, ki lahko sobivajo v prostoru, pa če govorimo o omilitvenih ali izravnalnih ukrepih. Poiskati je potrebno kompromise, rešitve pomislekov in predlogov, alternative, biti proaktiven in sodelovati. Naštetega nam manjka. Lahko pa še dodam, da pri projektih, ki jih pripravljamo, nikakor ne moremo govoriti o slabostih pri pripravi. Deležnike in zainteresirano javnost od prvega trenutka vključujemo v potencialni projekt.

Toda kakšni so realni potenciali Slovenije za razvoj vetrnih elektrarn? Pri Elektroinštitutu Milan Vidmar ste naročili študijo energetskega potenciala. Menite, da v ambicioznih ciljih za OVE veter lahko konkurira moči sonca? Katera območja so najbolj prevetrena?

Kakšni so realni potenciali vetrne energije, bomo ugotovili tudi iz Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN), kjer pričakujemo, da se bodo pripravljavci nekoliko detajlneje opredelili. Mislim na razvojno smer proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Z gotovostjo lahko trdim, da brez vlaganj v nove kapacitete na hidro področju cilji, ki jih želimo doseči kot država, niso dosegljivi. Energetiko je potrebno obravnavati zelo celovito. Gradnja samo sončnih ali vetrnih elektrarn prinaša v sistem tudi druge izzive, ki jih na tak ali drugačen način danes bolj ali manj rešuje ELES in to brezplačno. V mislih imam tako imenovani net-metering. S povečanjem priključnih moči omenjenih elektrarn bi se marsikaj spremenilo, tudi ekonomika projektov.

Če ostanemo pri vetru. Na energetskem zajtrku o vetrni energiji ste dejali, da vetrnice niso modna muha, pač pa zaveza Slovenije. V družbi DEM so zdaj v ospredju vetrni projekti. Kaj ste morali ugotoviti pred določitvijo lokacij in v kateri fazi je izvedba projektov? Vrednost naložb in začetek obratovanja?

Povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in povečanje deleža OVE v končni bruto rabi energije so zaveze Republike Slovenije, ki jih bomo prevzeli s sprejetjem Nacionalnega energetskega podnebnega načrta. To je cilj Evropske komisije. Kot člani EU bomo morali prispevati svoj delež, ki nam bo odmerjen. Če ne bomo uspeli, bomo na tak ali drugačen način »kaznovani«. Ali bodo to finančne kazni ali tako imenovani sistematični prenos energije iz OVE, je samo vprašanje terminologije. Dejstvo je, da bodo »nagrajene« države članice, ki bodo cilje dosegale in/ali presegale. Povedano preprosteje. Morali bomo zagotovili sredstva, da bodo v tuji državi za naš denar zgradili energetske objekte za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, potem pa nam bodo to energijo seveda lahko tudi prodali, saj je Slovenija na letnem nivoju bruto uvoznik. Če ob tem pomislimo še na promet, ki se ga načrtuje elektrificirati, je jasno, kam se giblje energetska odvisnost, ko bomo postopoma opuščali naftne derivate.

Ali ni to izziv tudi za Dravske elektrarne?

Seveda je. V družbi Dravske elektrarne Maribor, največji proizvajalki električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, kot družba v posredni državni lasti, sledimo zavezi države za povečanje kapacitet proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Upoštevajmo pa dejstvo, da je reka Drava energetsko izkoriščena. Možno je izkoristiti le še nekatere pritoke s postavitvijo malih hidroelektrarn. To počnemo. Na spodnji Savi sodelujemo kot soinvestitor, na reki Muri pa je ustavljen državni prostorski načrt za hidroelektrarno Hrastje Mota. Že pred leti smo začeli z raziskavami in preveritvami vetrnega potenciala za njegovo morebitno izkoriščanje. Najprej na področju severovzhodne Slovenije, sedaj pa raziskave širimo na celotno državo.

Vprašanje je ekonomska rentabilnost vetrnih elektrarn, daj je po nekaterih ocenah skromna, čeprav njihovo število po svetu hitro raste. Kaj so pokazali vaši izračuni in ali je točno, da je tehnološka oprema zdaj cenejša?

Pri tem odgovoru je potrebna določena mera previdnosti. Cena v sodobnem svetu že dolgo ni več samo izračunan strošek proizvodnje z dodano vrednostjo, temveč nekaj, kar trg lahko sprejme. In tudi pri vetru je tako. Cene se oblikujejo zelo projektno, saj vetrni potenciali in investitorjeve možnosti niso neznanka. Tudi tistemu ne, ki opremo ponuja. V globalnem smislu pa drži. Cene za opremo vetrnih elektrarn so nižje, kar je posledica tudi nižjih cen električne energije na trgu.

Katere so prednosti in slabosti vetrnih elektrarn? Kaj lahko vaše prispevajo k ciljem, ki jih je Slovenija sprejela pri OVE?

Vetrna energija šteje med obnovljive vire energije. Gre za čisto proizvodnjo električne energije kot tudi proizvodnjo oziroma izdelavo samega agregata. Dobro je tudi to, da je razvoj v zadnjih letih na področju vetrne energije v vzponu. Danes so na razpolago učinkoviti, sodobni in varni »stroji«. Z razvojem so se opustili reduktorji in tako so se iz agregatov umaknile večje količine olja, kar je v naravnem okolju predstavljalo potencialno nevarnost.

In slabosti?

Slabo, če temu lahko tako rečem, je predvsem to, da imamo v Sloveniji s tem virom energije zelo malo izkušenj oziroma prakse. Hkrati je ovira izredno skeptičen odnos do vetrne energije. Predvsem nasprotniki izpostavljajo premalo raziskan vpliv nizkofrekvenčnega hrupa, nevarnost za vodna zajetja in ne nazadnje tudi spremenjeno veduto oziroma izgled krajine. V odgovor ponujamo strokovne podlage, študije, meritve, analize. Vse to smo v postopku priprave državnega prostorskega načrta in umeščanja v prostor dolžni narediti in jih tudi z vso odgovornostjo zagotavljamo. Šele po vseh študijah je smiselno dejansko sesti in ugotoviti, kje je gradnja objektov izvedljiva in kje ne. Za družbo Dravske elektrarne Maribor lahko zagotovim, da nikoli ne bomo gradili na območjih, kjer študije ne bi pokazale, da je to izvedljivo ob upoštevanju vseh zahtev narave in okolja v najširšem smislu. Vsekakor bodo vetrne elektrarne dodale nezanemarljiv delež pri doseganju končnega oziroma zastavljenega cilja povečanja OVE v končni bruto rabi energije.

Kaj so pokazali vaši monitoringi na terenu glede vpliva na okolje, še posebej, ko gre za ptice? Raziskujete več lokacij?

Ta trenutek se pripravlja državni prostorski načrt za Vetrno elektrarno Ojstrica, hkrati pa smo oddali pobudi za še dve vetrni elektrarni. Vsaka od lokacij je skrbno izbrana glede na obstoječe podatke o vetrnem potencialu ter osnovnih, javno dostopnih podatkih o varovanih območjih, naravnih vrednotah, vodovarstvenih področjih, Naturi 2000, poselitvi, kulturni dediščini, možnosti koriščenja dostopnih cest do lokacije, izvedbe priključka na distribucijsko omrežje in seveda tudi glede na razpoložljive podatke o habitatih in habitatnih tipih.

Ali se vam ne zdi, da trajajo celotni postopki za naložbe v vodne in vetrne elektrarne v Sloveniji predolgo? Pričakujete ovire tudi pri vaših projektih?

Postopki umeščanje energetskih objektov v prostor potekajo zelo dolgo, predolgo. Težava je v tem, da nimamo ustreznega veljavnega strateškega energetskega razvojnega dokumenta, ki bi že v osnovi kazal, v katero smer se naj razvija energetika. Takšen dokument bi moral razčleniti tudi okoljsko in prostorsko sprejemljivost. Potem se ne bi dogajali nesmisli, kot smo jim bili že priča.