Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Petrol nosilec več projektov za razvoj in širitev električne mobilnosti - EOL 139

Zelena mobilnost |
 
Petrol bo z več projekti spodbudil razvoj trajnostne mobilnosti v mestih, in sicer z vzpostavitvijo polnilne infrastrukture za polnjenje električnih vozil in s storitvami mobilnosti z električnimi vozili, napoveduje Miha Rihar, vodja mobilnosti v Petrolu. Z GoOptijem bodo povezali Zagreb in Ljubljano z nujnimi letališči – z električnim shuttlom. Vozniki električnih avtomobilov pa se bodo še posebej razveselili njihovega načrta, da vzdolž avtocestnega križa Slovenije postavijo tudi več ultra hitrih polnilnic z močjo polnjenja do 150 kW in več. Petrolov paket samooskrbe s sončno elektriko, toplotno črpalko in polnilnico za električna vozila, poudarja Miha Rihar, pa je med gospodinjstvi in podjetji požel zelo pozitiven sprejem. Kmalu prvi dve redni medmestni električni avtobusni liniji med Ljubljano in Celjem ter Ljubljano in Postojno.
 
Miha Rihar
Miha Rihar

V razpravi je Osnutek celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta RS, ki predstavlja nacionalne cilje in politike pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov tudi v panogah, kjer je med glavnimi akterji Petrol. Kakšne priložnosti ponuja Petrolu zelena mobilnost in kaj predstavlja temelj zelene mobilnosti politike v vaši družbi?

Usmeritev družbe v trajnostni razvoj in s tem postopen prehod od naftnih derivatov k obnovljivim virom energije predstavlja za Petrol izziv in priložnost. Izzivi so povezani predvsem s transformacijo podjetja, saj želimo zasledovati svetovne trende, s tem zavzeti proaktivno vlogo v družbi ter tako trgu ponuditi nove storitve in produkte. S celovito ponudbo energetskih in okoljskih rešitev za mesta, podjetja in gospodinjstva smo prisotni že v več kot 60 mestih v regiji. V zadnjih nekaj letih pa vse več pozornosti in energije namenjamo tudi vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva ter storitvam mobilnosti.

Med ukrepi za znižanje okoljskega odtisa stroka predlaga, da se v Sloveniji do leta 2025 prepove registracija novih vozil na notranje izgorevanje. Je infrastruktura pripravljena za tak ukrep in je predlog uresničljiv?

Tak ukrep bi bil po mojem mnenju nekoliko pretiran. Čeprav število polnilnih mest za električna vozila v Sloveniji iz leta v leto skokovito raste, se predvsem pri širitvi polnilnih kapacitet na isti lokaciji soočamo z vedno večjimi izzivi z vidika zmožnosti zagotovitve zadostne priključne moči. V prvem ciklu postavitev električnih polnilnic smo se namreč upravljavci in investitorji v polnilno infrastrukturo osredotočali predvsem za doseganje zadovoljive pokritosti mest po celotni Sloveniji. V drugem ciklu pa bo potrebno tam, kjer so potrebe večje, npr. ob avtocestnem križu, mestnih središčih ipd. obstoječim polnilnicam dodati nove. Že pri postavitvah prvih smo ugotovili, da je prav na teh lokacijah v transformatorskih postajah na voljo še zelo malo razpoložljive priključne moči. To pomeni, da bo potrebno za širitev infrastrukture nadgraditi vrsto transformatorskih postaj, na marsikatero področje pa tudi napeljati nove, zmogljivejše srednjenapetostne vode. Tovrstne posodobitve so seveda povezane z visokimi investicijami in v primeru prenaglih, čeprav morda všečnih odločitev, bi se ti stroški hitro prevalili na odjemalce električne energije in stroške polnjenja ter s tem posledično tudi na uporabnike električnih vozil. V določeni meri lahko pri tem pomaga vzpostavitev zelenih samooskrbnih polnilnih vozlišč in samooskrba doma, npr. s fotovoltaično elektrarno. Gotovo bodo v prihodnjem desetletju potrebna visoka vlaganja v prenovo in posodobitev celotnega elektroenergetskega sistema v Sloveniji. Poleg tega ne smemo pozabiti, da okolju prijazno alternativo bencinskim in dizelskim vozilom predstavljajo tudi tista na stisnjen zemeljski plin.

Čeprav se Slovenija ne more pohvaliti s številom električnih vozil in hibridov na cestah, podatki Eko sklada kažejo, da so od leta 2011 podelili spodbud za skoraj 1900 avtomobilov. Samo lani za 624 avtomobilov, od tega 2 mio EUR za občane in 2,4 mio za pravne osebe. Priliv vlog se je zelo povečal. Ali se vam ne zdi subvencija za e-avtomobil visoka, tudi v primerjavi z državami v EU, in kaj načrtujete za postavitev polnilnic za električna vozila v Sloveniji?

Višino subvencij Eko sklada za nakup električnih avtomobilov v Sloveniji ocenjujem kot primerno. 624 novo registriranih električnih vozil še vedno predstavlja zelo majhen delež v celotni strukturi letno novo registriranih vozil. To pomeni, da so za večino potrošnikov električni avtomobili še vedno težko dostopni. Poleg tega imajo države zelo različno oblikovane politike za spodbujanje nakupa električnih vozil. Na primer na Norveškem so potrošniki ob nakupu električnega avtomobila oproščeni plačila DDV. Pri naših sosedih, na Hrvaškem, pa je lansko leto višina subvencije znašala preko 10 tisoč evrov. V Avstriji so subvencije resda nekoliko nižje, vendar pa so uporabniki službenih električnih vozil za zasebni namen oproščeni plačila bonitete. In prav slednje je spodbudilo skokovito rast števila električnih vozil na avstrijskih cestah.

O polnilnicah sprašujem tudi zato, ker Petrol ponuja uporabnikom celoten paket samooskrbe s sončno elektriko, toplotno črpalko in polnilnico za električna vozila. Kako sprejemajo storitev občani in podjetja, kakšni so pogoji za takšno naložbo?

Posebnih pogojev za tako naložbo ni, saj je postavitev fotovolataične elektrarne izvedljiva skoraj povsod. Odziv uporabnikov tako med gospodinjstvi kot tudi med podjetji je izredno pozitiven, saj lahko na enem mestu uredijo in pridobijo vse informacije o svoji naložbi v celoten paket trajnostnih rešitev. V Petrolu namreč občanom nudimo Petrol financiranje, brez pologa, brez obresti, do 7 let. Naložba je še posebej zanimiva zato, ker se imetnikom toplotne črpalke in polnilnice za električna vozila investicija povrne v približno petih letih. Če upoštevamo, da je življenjska doba tovrstne domače elektrarne 30 let, pomeni, da se gospodinjstvo ogreva in polni svoja vozila skoraj 25 let brezplačno.

Kakšna je vaša izkušnja, se podjetja zavedajo nujnega prehoda v trajnostno mobilnost? Letos bo Eko sklad objavil razpis za trajnostno mobilnost, in sicer za podjetja.

Podjetja se vedno bolj zavedajo svoje odgovornosti pri prehodu k trajnostni mobilnosti. V Petrolu podjetjem ponujamo celovite rešitve – poleg že omenjene možnosti postavitve sončne elektrarne – tudi na področju električne mobilnosti. Ta vključuje poslovni najem električnih vozil z vključenimi vsemi stroški, vključno z brezplačnim polnjenjem vozila na naši polnilni infrastrukturi po Sloveniji, ter celovito storitev upravljanja in vzdrževanja voznega parka, postavitev, upravljanje in vzdrževanje polnilnic, potrebnih za polnjenje lastnega voznega parka, vozil zaposlenih ali njihovih strank. Pri tem podjetjem nudimo tudi svetovanje in analizo potreb pri zamenjavi vozil, s čimer podjetjem pomagamo, da je prehod na električno mobilnost zanje tudi finančno najugodnejše. Kako točno bo zastavljen nov razpis Eko sklada, namenjen podjetjem, za enkrat še ne vemo. Po trenutnih informacijah naj bi bilo možnost pridobiti tudi določena nepovratna sredstva za nakup polnilnic za polnjenje električnih vozil.

Pri evropskem projektu Urban-E je Petrol nosilec. Kakšni so cilji projekta in ali je predvidena samo vzpostavitev infrastrukture za polnjenje električnih vozil v Zagrebu in Ljubljani? Kaj zahteva takšen projekt od mesta?

Projekt Urban-E pokriva oba ključna segmenta trajnostne mobilnosti v mestih: vzpostavitev polnilne infrastrukture za polnjenje električnih vozil in vzpostavitev storitev mobilnosti z električnimi vozili. V Ljubljani in Zagrebu bomo skupaj vzpostavili preko 220 novih polnilnih mest. Dodatno razvijamo tudi intermodalno platformo, ki bo uporabnikom olajšala izbiro optimalnega prevoznega sredstva za njihovo pot od točke A do B. Pri tem bodo lahko primerjali strošek in hitrost prevoza. V sodelovanju s podjetjem GoOpti bomo povezali obe mesti z največjimi letališči v državi, in sicer z električnim shuttlom.

Tak projekt je lahko uspešen samo v primeru tesnega sodelovanja med mestom in podjetji, ki delujejo na področju vzpostavitve infrastrukture za polnjenje električnih vozil ter ob zagotavljanju prevozov z električnimi vozili.

Potrebno je namreč poiskati najprimernejše lokacije za polnjenje, vzpostaviti določene trajnostne ukrepe in ukrepe pozitivne diskriminacije, ki spodbujajo izvajanje tovrstnih prevozov in podobno. Brez sodelovanja in proaktivne vloge mesta v tovrstnem projektu je težko doseči pozitivne rezultate.

Vodite tudi projekt Multi-E, vključeni pa ste še v evropski projekt Next-E. Kaj so posebnosti obeh projektov, oba sta namenjena električni mobilnosti?

V sklopu projekta Next-E želimo primarno zapolniti vrzeli vzdolž avtocestnega križa v Sloveniji s postavitvijo dodatnih hitrih, z močjo polnjenja do 50 kW, in najnovejših ultra hitrih polnilnic z močjo polnjenja do 150 kW in več. Poleg tega želimo svojo prisotnost s hitro polnilno infrastrukturo povečati tudi ob avtocestnem omrežju na Hrvaškem. Projekt Multi-e pa predstavlja nadaljevanje obeh projektov in s tem pripravo polnilne infrastrukture na masovni prihod električnih vozil na trg. Dodatno nameravamo v sklopu projekta razvijati in vpeljati na trg nekatere alternativne oblike mobilnosti. V sodelovanju s podjetjem Arriva bomo elektrificirali večji del javnega potniškega prometa v Kopru, skupaj s podjetjem Nomago pa vzpostavili prvi dve redni medmestni avtobusni liniji v potniškem prometu med Ljubljano in Celjem ter Ljubljano in Postojno.

Kako bo Petrol spodbudil souporabo vozil in alternativne prevoze, ki so še bolj prihodnost kot praksa?

V prihodnosti se bodo uporabniki bistveno manj obremenjevali z lastništvom avtomobilov in tem bolj s tem, kako se v nekem trenutku podati na pot. Pri tem bodo uporabljali različne oblike prevoza – javni transport, javne sisteme izposoje koles, souporabe vozil in prevoze na poziv. Na koncu pa jih bo zanimala le priročnost, udobje, mesečni strošek mobilnosti. V Petrolu največji poudarek namenjamo prav temu – kako uporabniku ponuditi vse potrebne informacije in dostop do najrazličnejših oblik prevozov in prevoznih sredstev za premostitev poti. Prav s tem razlogom trenutno razvijamo t.i. intermodalno tržnico prevoznih storitev, v katero želimo povezati različne slovenske prevoznike in javni transport. Določene alternativne oblike prevozov bomo pri tem uporabnikom ponudili tudi sami, večino pa najverjetneje v sodelovanju s partnerji.

Na konferenci o mobilnosti 2019 boste razpravljali o izzivih prihodnosti mobilnosti, v ospredju bodo pametna infrastruktura in pametna mesta. Kaj lahko pokaže Petrol in kaj Slovenija?

Razvoj pametnih mest zahteva najprej vzpostavitev sodobne infrastrukture, s katero je moč pametno upravljati. V Petrolu svojo konkurenčno prednost vidimo prav v celovitosti naših rešitev, ki obsegajo upravljanje javne razsvetljave, daljinsko ogrevanje, energetsko pogodbeništvo, vzpostavitev in upravljanje javne polnilne infrastrukture in vrsto drugih rešitev, ki so ključne za prehod k trajnostnemu razvoju. Sedaj nameravamo obstoječe rešitve dopolniti še z rešitvami na področju storitev mobilnosti, ki bodo meščanom omogočile enostavno, priročno in brezskrbno mobilnost.

Slovenija kot majhna država nudi izvrstne priložnosti za hitro vpeljavo in testiranje najrazličnejših pametnih in trajnostnih rešitev, ki lahko postanejo kasneje izvozni produkt za sodelujoča podjetja, mesta pa s priročnejšimi in ugodnejšimi storitvami za svoje prebivalce postavijo zgled drugim mestom v regiji. Pred nekaj leti smo na primer skupaj s SODO in MzI vzpostavili hitro polnilno infrastrukturo za polnjenje električnih vozil, s čimer je Slovenija postala ena prvih držav v Evropi, ki je v celoti pokrila avtocestni križ s polnilno infrastrukturo. Verjamemo, da lahko s podobnimi vizionarskimi koraki tudi na drugih področjih v sodelovanju z mesti in lokalnimi skupnostmi razvijemo rešitve, ki bodo vidne in prepoznane tudi širše v regiji in Evropi.