Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Odsotnost državne strategije je ključni problem tranzicije elektroenergetike - EOL 139

14. konferenca CIGRE-CIRED |
 
Na 14. konferenci slovenskih energetikov, ki bo od 21. do 23. maja v Laškem, bodo domači in tuji strokovnjaki predstavili razvojne in raziskovalne dosežke na vseh področjih elektroenergetike. Mag. Marko Hrast, predsednik Slovenskega združenja elektroenergetike CIGRE-CIRED in v Elesu odgovoren za infrastrukturo prenosnega omrežja, pravi, da ne bodo ostali le pri strokovnih pogledih, pač pa bodo poskušali priti do sklepov o prihodnjem razvoju elektroenergetskega sistema. Strateških in konkretnih izzivov tranzicije elektroenergetike ne manjka. Vendar mag. Marko Hrast meni, da je prav odsotnost državne strategije ključni problem tranzicije. Ta bo po njegovem potekala na ravni mikro omrežij, v distribuciji in pri aktivnih porabnikih, na makro omrežjih pa bo prihajalo zaradi potencialov obnovljivih virov do prenosa energije na velikih razdaljah. Posebej omenja veliko inovativnih projektov Elesa.
 
mag. Marko Hrast
mag. Marko Hrast

Tradicionalna konferenca slovenskih energetikov CIGRE – CIRED je vsebinsko glede na opredeljene teme in panele zelo raznovrstna. Ali nekatere teme zaslužijo več pozornosti glede na to, da je celotni energetski sistem v prenovi, prav tako pa tudi trg z energijo?

Konferenca elektroenergetikov CIGRE – CIRED je bienalni forum, na katerem stroka predstavi dosežke raziskovalnega in strokovnega dela v obdobju med dvema konferencama na vseh področjih elektroenergetike. S tem nakaže pot razvoja in dela panoge v prihodnjem obdobju. Organizacijska shema konference sledi organizacijskim principom konferenc mednarodnih organizacij CIGRE in CIRED. Ti prav tako potekajo v dvoletnem ciklu. Namen konference je, da strokovnjaki na vseh segmentih delovanja elektroenergetskega sistema predstavijo svoje strokovne in raziskovalne dosežke. Glede na aktualna dogajanja v domači in svetovni elektroenergetiki se posvetimo najbolj aktualnim temam, ki jih predstavimo na odprtju konference ter v posebnih panelih. Na začetku bo strokovni del programa usmerjen v ekonomski in regulatorni vidik tranzicije elektroenergetike. Posebni paneli bodo izvedeni s pomočjo najbolj priznanih strokovnjakov iz Slovenije in tujine. Predstavili bodo strokovne poglede in dognanja, v razpravah pa bomo poskušali priti do konkretnih strokovnih zaključkov o najbolj aktualnih tematikah bodočega razvoja. Prvi panel bo obdelal področje uporabe baterijskih hranilnikov v elektroenergetiki in prometu. V drugem panelu se bomo posvetili državni strategiji tranzicije elektroenergetike in iskali rešitve, kako na podlagi formalnih dokumentov (nacionalni energetsko podnebni načrt) zagotoviti trajno, okolju prijazno, zanesljivo in kakovostno električno energijo za porabnike prihodnosti. V tretjem panelu bomo osvetlili problematiko uporabe in obvladovanja velikih količin podatkov, ki se pojavljajo pri delovanju trga z električno energijo in pri obratovanju in vzdrževanju sistema ter naprav.

Za katere teme je prejel organizator največ prispevkov avtorjev, bolj za tematiko v tehničnih programih ali za sistemske usmeritve?

Strokovni prispevki so na letošnji konferenci dokaj enakomerno porazdeljeni na vsa področje, kar v preteklosti ni bilo pogosto. Seveda so določena področja tradicionalno bolj zastopana, saj se z njimi ukvarja več strokovnjakov in so v podjetjih bolj prisotna in poudarjena. Tako je tudi tokrat močno v ospredju tematika trga in regulacije električne energije. Veliko strokovnih prispevkov je s področja daljnovodov, kablovodov in razdelilnih postaj, prav tako s področja razvoja in obratovanja sistemov. Tako prenosnega kot distribucijskega. Vse bolj prisotna in naraščajoča informatizacija in s tem povezana tveganja bodo tudi močno zaznamovala dogajanje na konferenci.

Nekateri energetiki menijo, da je največji izziv digitalna energetska prihodnost, da sta si informacijska ter operativna tehnologija vse bližja, a da odgovorov še ni. Boste iskali odgovore na ta vprašanja na konferenci bolj z referati ali na panelih?

En panel se bo posebej posvetil samo tematiki obvladovanja velike količine podatkov. Veliko referatov v vseh študijskih komitejih, ki obravnavajo strokovne izzive, je močno povezanih s področjem informacijske tehnologije, tako da je referate težko opredeliti kot zgolj referate s področja informacijske tehnologije. Študijski komite CIGRE D2, ki se ukvarja z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, se posveča sistemskim pristopom na tem področju, medtem ko je uporabniška raven informatike skoraj v vseh študijskih komitejih. V novembru 2018 je naše združenje organiziralo poseben mednarodni posvet s področja informacijske varnosti v elektroenergetiki, ki je odmeval tudi na mednarodni ravni, saj je to ena najbolj aktualnih in perečih tem v segmentu varnosti celotne družbe.

Ali energetiki sistematično pristopate k prenovi energetskega sistema in kateri odgovori pri spreminjanju energetske strukture v Sloveniji bodo najzahtevnejši?

Ključni problem tranzicije elektroenergetike v Sloveniji je odsotnost državne strategije na tem področju. Elektroenergetika je organizacijsko močno razdrobljena, zato v ospredje stopajo interesi na lokalni ravni ter posamezni poslovni modeli, ki parcialno obravnavajo posamezne segmente elektroenergetike. To močno otežuje sistemski pristop k racionalnim in ekonomsko zdržnim rešitvam, ki jih moramo uveljaviti, če želimo v prihodnje zadovoljiti potrebe po kakovostni in zanesljivi dobavi električne energije. Slovenska elektroenergetika danes zagotavlja visoko kvalitetno, zanesljivo in cenovno dostopno električno energijo svojim porabnikom. Hitre spremembe, ki smo jim priča danes in bodo stalnica tudi v bodoče, zahtevajo celovit pristop paralelno na vseh segmentih elektroenergetike.

Na strateški konferenci elektrodistribucije so se distributerji lotili problematike prihodnosti energetike, ki bo razogljičena, decentralizirana in električna. Pri tem so elektrodistribucijo poimenovali katalizator prehoda v nizkoogljično družbo. Kaj menite o tem, da bo elektrodistribucija nosila glavno vlogo v energetskem prehodu in katere teme na konferenci se bodo bližale tej problematiki?

Elektroenergetski sistemi prihodnosti se bodo razvijali na dveh ravneh. Na eni strani so distribucijska in t.i. mikro omrežja, kjer bo glavni poudarek na distribucijskem segmentu in na porabnikih, to so aktivni porabniki, prosumers, na drugi strani pa bodo nastajala makro omrežja, kjer bo prihajalo do prenosa energije na velike razdalje. Celo med kontinenti, da bi tako izkoristili vse danosti in značilnosti obnovljivih virov električne energije. Če se omejimo na problematiko v Sloveniji, bo v prihodnjem obdobju prav gotovo največ izzivov v distribucijskem omrežju. Današnje distribucijsko omrežje ni zasnovano in grajeno za pretoke energije v obe smeri. Niti za povečano porabo električne energije na račun drugih primarnih virov, mislim na fosilna goriva. Velik izziv predstavlja ogrevanje s toplotnimi črpalkami ter napajanje električnih vozil, če omenim samo energetsko najbolj zahtevne porabnike. Prav tako tudi zajemanje in obdelava ogromnih količin podatkov, ki bodo osnova za načrtovanje, gradnjo in obratovanje distribucijskih omrežij. Celoten segment študijskih komitejev s področja CIRED se ukvarja s to problematiko, kar pomeni, da bo ta problematika prisotna ves čas konference.

Razpršeni viri in učinkovita raba energije je med temami, ki jo zahtevajo tudi vse usmeritve o razvoju čiste energije. Vsi deležniki v sistemu se morajo prilagoditi spremembam na trgu, zlasti upoštevati novo vlogo odjemalca, poudarjena pa je odgovornost sistemskih operaterjev, da zagotovijo nediskriminiran dostop do omrežja. Koliko so distributerji že v prehodu?

Prvo in najpomembnejšo nalogo pri tem prehodu mora opraviti država. Brez državne strategije in opredelitev, kako bomo zagotavljali nadomestitev proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv in zadostiti povečanje porabe, se elektroenergetska podjetja ne morejo učinkovito transformirati oziroma izvesti prilagoditev na novo paradigmo. Drugi velik problem je povezan s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem energetskih objektov v prostor, pa naj gre pri tem za proizvodne objekte ali omrežja. V kolikor ne bomo razrešili problemov sobivanja energetske infrastrukture z okoljem, so načrtovanje, gradnja in prilagajanje razpršenim virom domala nemogoča. V tem trenutku distribucijska podjetja počnejo to, kar lahko. Poskušajo se prilagajati trenutnemu stanju in iščejo rešitve, ki ne zahtevajo večjih posegov in sistemskih premikov. Seveda so to lahko rešitve, ki imajo omejene učinke in na dolgi rok ne bodo prinesle učinkovitega prehoda v brezogljično družbo.

Agencija za energijo ugotavlja, da pri digitalizaciji energetskega sektorja, pri razvoju sistemov in trgu kljub preseganju statističnega povprečja EU na nekaterih osamljenih področjih v Sloveniji precej zaostajamo za razvitimi državami v EU. V čem je glavni izziv?

Slovenija je majhna država, ki ima svoje specifike, na katerih mora graditi razvoj in rešitve za prihodnost. Pri tem je pomembno, da na vseh ravneh, ki nam jih postavlja prihodnji razvoj, delujemo povezano. Mislim na področje izkoriščanja znanja in področje ekonomskih kategorij. S tem v zvezi nam ne gre v prid dokaj velika razdrobljenost na posamezne subjekte, ki v večji meri delujejo na lokalni ravni in vsak zase razvijajo svoje modele in rešitve. Zato je glavni izziv za bodoče jasna strategija, ki ji bodo sledili vsi in bodo sposobni združiti vse potenciale, ki jih država na tem področju ima.

Koliko boste na konferenci govorili o možnostih hrambe energije?

Hrambi energije bo med drugim namenjen tudi poseben panel. Prav tako pa se hranilniki energije, njihove karakteristike in vpliv na delovanje sistema obravnavajo v študijskih komitejih. Na njih bodo govorili o distribucijskih in prenosnih omrežjih, pametnih omrežjih, proizvodnih napravah, razvoju in ekonomike sistemov ipd.

V programu konference je okoljska problematika. Ali ni takšno strokovno srečanje priložnost, da bi energetiki opredelili stališča do nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki je zdaj v javni razpravi?

Na posebnem panelu bo poleg razprave o državni strategiji energetike govor tudi konkretno o nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. Poleg tega to problematiko ves čas zelo sistematično obravnava študijski komite C3 – Okoljska problematika elektroenergetskih sistemov.

Transformacija elektroenergetskega sistema pomeni tudi vzpostavljanje »trga s prožnostjo«, kot poudarja Agencija za energijo RS, vključevanje vse večjega števila odjemalcev. Uporabniki bodo vse bolj oblikovali trg?

Uporabniki so že danes močno prisotni na trgu. Danes na trg sicer močneje vlivajo le veliki porabniki, v bodoče pa bo to tudi kar velik procent malih uporabnikov, ki bodo aktivni s svojim »dvosmernim« delovanjem«. Tržne dejavnosti se lahko hitro prilagodijo takim razmeram. Bolj je vprašljiv hiter odziv regulatornih pravil in seveda še bolj omrežij. Napačna politika regulatornih pravil ali politika spodbujanja lahko privede do anomalij v zagotavljanju zanesljivosti, kakovosti, predvsem pa lahko močno dvigne ceno električne energije in postavi pod vprašaj dostopnost in socialno pravičnost zagotavljanja električne energije. Takih primerov imamo iz preteklosti mnogo. Pri nas in v tujini.

Kako se na prenovo energetskega sistema odziva ELES in kakšne spremembe mora doživeti prenosni sistem?

Prenosni sistem se, prav tako kot ostali elementi EE sistema, mora prilagoditi novim pogojem delovanja, ki jih prinašajo razpršeni viri, stohastičnost njihovega delovanja, velike spremembe v velikosti in smereh pretokov električne energije …

Ta dejstva vodijo v večja nihanja oz odstopanja ključnih parametrov, ki jih mora zagotavljati prenosno omrežje. Zato je glavni izziv prenosnega omrežja zagotavljati in obvladovati veliko povečanje t.i. »sistemskih storitev«, ki imajo za posledico ohranjanje zanesljivosti, razpoložljivosti in kvalitete električne energije v najširšem pomenu. To za seboj potegne načrtovanje in izgradnjo bolj robustnega omrežja, ki bo ves čas zagotavljalo prilagajanje popolnoma drugačnim porabnikom in distribucijskim omrežjem. Kljubovalo bo tudi vse bolj obsežnim podnebnim spremembam. Predvsem pa to zahteva veliko inovativnih pristopov pri zagotavljanju sistemskih storitev in omogočanju delovanja trga. ELES je v zadnjih letih izvedel in izvaja veliko število projektov t.i. pametnih omrežij, ki segajo na vsa področja sistemskih storitev in delovanja trga z električno energijo. ELES je kljub svoji majhnosti verjetno najbolj dejaven in inovativen sistemski operater prenosnega omrežja v evropskem prostoru. ELES sam in z drugimi partnerji izvaja vrsto projektov pametnih omrežij, ki so doživeli velik odmev in priznanja za inovativnosti v svetovnem merilu. V svojo organizacijsko strukturo je uvedel posebno »Področje za strateške inovacije«, s katerimi udejanja nove pristope in projekte, ki bodo prenosnemu omrežju Slovenije zagotovili enak nivo zagotavljanja storitev, kot jih je izvajal v preteklosti.

Koliko je prenosno omrežje pripravljeno na razpršene vire in e-mobilnost?

Načrtovanje in izgradnja infrastrukture običajno poteka dlje časa kot pa izgradnja proizvodnih, obnovljivih razpršenih virov ali pa porabnikov, mislim na trg električnih vozil. Zato je toliko bolj pomembno, da obstajajo jasne strategije in razvojni modeli, kako se prilagoditi izzivom prihodnosti. Našteti projekti in pristopi so prav gotovo korak v pravo smer. Danes lahko rečemo, da prenosno omrežje zagotavlja vključitev teh virov tudi na srednjeročni ravni. Dolgoročno gledano pa se tudi prenosno omrežje sooča s podobnimi problemi, kot so bili prej omenjeni pri distribucijskem omrežju. Gre za pomanjkanje jasnih državnih usmeritev in za kronično problematiko umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor.