Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Učitelji imamo v rokah adute, da mlade navdušimo - EOL 138

Eko šola in ekodan | Tanja Pangerl |
 
Najbrž je res, da danes ni več šole, ki ne bi vsaj nekoliko skrbela za okoljsko vzgojo učencev, dijakov in učiteljev. K temu je precej pripomogla mreža ekošol v Sloveniji, ki z vsakoletnimi programi osnovnim in srednjim šolam ponuja precejšen nabor okoljskih usmeritev in akcij. Gimnazija Ledina v Ljubljani se je temu pridružila že pred 12. leti. Kot pravi profesorica kemije Nika Cebin, so tudi učitelji in vzgojitelji med tistimi, ki jih mladi opazujejo in ocenjujejo njihova dejanja. Odkar so se pridružili ekošolam, na šoli že tradicionalno izvajajo ekodan. Takrat vrata šole odprejo za vse zainteresirane obiskovalce in jih s programom, predavanji in delavnicami ozaveščajo in spodbujajo k odgovornemu odnosu do okolja. Dijaki so vključeni v urejanje ekotable, vrtov na strehi šoli, urejanje okolice šole … Šola se povezuje tudi s strokovnjaki ter drugimi šolami in vrtci, s katerimi delijo svoje okoljsko znanje. Nika Cebin meni, da dijakom ni vseeno za okolje. Pri tem jim moramo pomagati in jih spodbujati, pravi.
 
Nika Cebin
Nika Cebin

Kako trajnostno diha letos vaša ekošola? Kaj je v vašem programu?

Akcij je več. V Nacionalnem programu Ekošola na Gimnaziji Ledina so projekti Trajnostna mobilnost, Ekokviz za srednje šole, Podnebne spremembe, Odgovorno s hrano – Eat responsibly! in Likovno ustvarjanje. Dijake in zaposlene spodbujamo k odgovornemu in zdravemu načinu življenja. Pri tem imamo močno podporo vodstva. V septembru smo sodelovali v dveh čistilnih akcijah, in sicer Očistimo okolico Ledine in Očistimo Slovenijo – še zadnjič, pridružili smo se tudi akciji v tednu mobilnosti Združuj in učinkovito potuj. Torej želimo prihode v šolo s kolesom oziroma spodbujamo združevanje večjega števila potnikov pri vožnji z avtomobilom. Dodali smo informacijo, koliko so pri tem v povprečju zmanjša osebni ogljični odtis. Na 24. festivalu znanosti z naslovom Narava, človek in eksperimenti smo sodelovali s predstavitvijo »Ne zoperstavi se naravi! Sodeluj z njo!«. Prikazali smo uporabo, razliko in prednosti oziroma nevarnosti mikro- in nanotitanovega dioksida v kozmetični industriji, predstavili v šoli narejeno sončno kremo ter repelent proti klopom in komarjem iz naravnih sestavin. Pripravili smo degustacijo ekološko pridelane prosene kaše s suhimi slivami. Zelene akcije so resnično lahko raznovrstne.

Najbrž je posebno živahno, ko organizirate ekodan.

Ekodan je hkrati dan odprtih vrat naše šole. Spodbujamo k zdravemu načinu prehranjevanja z uživanjem lokalno pridelane in ekološke hrane. Zato povezani z Unescom naše šole sodelujemo pri svetovnem dnevu hrane in slovenskem tradicionalnem zajtrku. Ker so bila letošnja glavna tema Ekokviza podnebne spremembe, smo za vse zainteresirane dijake in učitelje organizirali predavanje o podnebnih spremembah, ki ga je pripravila dr. Renata Karba iz Umanotere. V začetku letošnjega leta smo v središče postavili zdrav način življenja, ki je bil v znamenju svetovnega dneva brez cigarete ter v povezavi s tem z dejavniki tveganja za obolevanje za določenimi vrstami raka. Na Svetovni dan Zemlje (22. april) in svetovni dan čebel (20. maj) bomo izvedli različne dejavnosti v sodelovanju z Gimnazijo Jožeta Plečnika v Ljubljani. Upamo, da se naše okoljske aktivnosti ne bodo tu zaključile. »Poglobite se v naravo in vse boste bolje razumeli,« je dejal Albert Einstein. Naravo lahko razumemo, če se poglobimo v njeno govorico.

Kakšen je konkreten koncept ekodneva?

Prve tri šolske ure lahko obiskovalci prisostvujejo pri pouku, nadaljnje tri šolske ure pa s pomočjo naših učiteljev in zunanjih strokovnjakov pripravimo različne dejavnosti v obliki predavanj in delavnic. S tem želimo čim bolj aktivno in ustvarjalno ozaveščati in spodbujati dijake k trajnostnemu načinu življenja. Obenem je to priložnost, da nas obiščejo starši naših dijakov, predstavniki lokalne skupnosti in vsi tisti, ki želijo pobliže spoznati okoljske dejavnosti ali pa zgolj pokukati v več kot 150 let staro šolsko stavbo. Običajno se ekodan zaključi s tekmo v odbojki med dijaki in učitelji, temu pa sledi zdrav sadni ali zelenjavni napitek. Na letošnji ekodan smo za dijake 1. letnika pripravili dejavnosti na temo »Od čebele do medu«. Te so potekale v obliki predavanja v sodelovanju z Dušico Kunaver o bogastvu ljudskega slovstva, v obliki delavnice »Ali veš, kaj ješ?«, ki jo je pripravila Zveza potrošnikov Slovenije, in delavnice »Urbano čebelarstvo« v sodelovanju z urbanim čebelarjem Marjanom Maroltom. Na koncu so dijaki izdelovali panjske končnice, ki smo jih razstavili na panojih po hodnikih šole.

Koliko se dijaki odzivajo na podnebne spremembe in ali vedo, kaj lahko spremenijo s svojim drugačnim ravnanjem, na primer prevozi, prehrano, energetsko učinkovitostjo?

Večina dijakov je seznanjenih s podnebnimi spremembami. Poznajo pojem ogljični odtis in se zavedajo, da prevelika količina ogljikovega dioksida med drugim vpliva na segrevanje ozračja. Vedo, da je Slovenija nadpovprečno podnebno ranljiva in da lahko veliko spremenijo s tem, kako se premikajo. Ali peš, kolesarijo, uporabljajo javni prevoz, delijo prevoz. Potem kakšno hrano uživajo. Ekološka, lokalna sezonska, čim manj predelana hrana s poudarkom na hrani rastlinskega izvora. Kakšne izdelke kupujejo, s čim manj embalaže, lokalno izdelane, iz pravične trgovine, izdelke iz druge roke. Kako ravnajo z odpadki, mislim na preprečevanje nastajanja odpadkov, ločevanje, recikliranje, center ponovne uporabe. Kako se ogrevajo in pridobivajo električno energijo, gre torej za zmanjšanje rabe energije in uporaba energije iz obnovljivih virov. To so vsebinske pobude dijakom, kako naj ravnajo in živijo.

Dijaki Gimnazije Ledina pri pobiranju odpadkov
Dijaki Gimnazije Ledina pri pobiranju odpadkov

Pri okoljskem ozaveščanju dijakov šole sodelujete tudi z različnimi strokovnjaki. Kako povezujete šolski kurikulum s praktičnimi primeri, izkušnjami iz stroke in gospodarstva?

Izkušnje iz stroke in gospodarstva so dobrodošle za implementacijo v šolski kurikulum. Sodelujemo s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, Biotehniško fakulteto, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Institutom Jožef Stefan (projekt STEM), s številnimi organi, društvi, podjetji. Pri vsakem sodelovanju si najprej zastavimo cilje, ki jih poskušamo upoštevati ter povezati s cilji šolskega kurikuluma. Npr. vsako leto vsaj dvakrat dijaki pripravijo ledinski sladoled z okusom vanilje in čokolade, zamrznjenega s tekočim dušikom, ki ga dobimo na Institutu Jožef Stefan. Vsako leto sodelujemo na Znanstivalu in slovenskem festivalu znanosti. Komunala Vrhnika je naš donator pri nekaterih okoljskih akcijah, kot je npr. hitri servis koles, kjer izkušenemu strokovnjaku pri hitrih popravilih pomagajo naši dijaki, ki se s tem učijo določenih spretnosti in podjetništva.

V okviru projekta Erasmus+ KA2 Food and Sustainability Thrive (FAST) ste vključeni v primerjanje pogojev na področju ekološke pridelave hrane in metod učenja v več evropskih državah. Kaj kažejo rezultati in kaj ste se iz projekta naučili?

Pri snovanju vsebinske zasnove Erasmusovega projekta Food and Sustainability Thrive smo izhajali iz dejstev, da povprečni slovenski mladostnik užije premalo sadja in zelenjave. Velika večina zelo redko uživa ekološko pridelano hrano s poudarkom na lokalni trajnostni oskrbi ali samooskrbi. To velja tudi za nizozemske dijake, s katerimi smo sodelovali v projektu. Dr. Robert Veberič z Biotehniške fakultete v Ljubljani je vse dijake v okviru projekta v sezoni obiranja jabolk seznanil s starimi slovenskimi sortami. S senzoriko so na osnovi degustacije izpolnili degustacijski list, kjer so za različne sorte jabolk ocenjevali okus, aromatičnost, vsebnost soka oziroma tekočine v sadežu ter njihovo splošno »notranjo kvaliteto« in zunanji videz. V laboratoriju smo določali vsebnost vitamina C z jodometrično titracijo v različnem sadju. Primerjali smo laboratorijsko količino vitamina C v soku iz kupljenih jabolk, iz jabolk integrirane pridelave in ekološko pridelanih jabolk sorte topaz. V vseh primerih se je pokazalo, da imajo največjo količino vitamina C jabolka iz ekološke pridelave.

Ekološko pridelavo zelo poudarjate.

Seveda. Prednosti ekološke pridelave je veliko. Organizirali smo strokovno ekskurzijo, kjer smo podrobno spoznali različne nasade jabolk v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici in ekološko kmetijstvo na kmetijah Kos in Repovž.

Možnosti za spoznavanje dobrih praks je v Sloveniji kar nekaj. V projektu smo se naučili, da se vsak dan lahko odločimo za spremembo, za drugačen vpliv na svet. Z nakupom ekološke, lokalne in sezonsko pridelane hrane podpiramo lokalno prebivalstvo, prispevamo k zniževanju ogljičnega odtisa in skrbimo za zdrav način življenja.

Kot šola ste vključeni v zeleno javno naročanje. Kolikšen delež vaših javnih naročil vključuje tudi okoljski vidik storitve oziroma izdelka?

Zeleno javno naročanje se na naši šoli nanaša na nakup nekaterih naprav z energijsko varčnejšimi različicami, toaletnih brisač iz recikliranega papirja in toaletnega papirja ter nekaterih čistil. Žal tega ne morem potrditi za živila, ker imamo zunanjega ponudnika hrane. Pri nameri gradnje in opreme nove telovadnic je naš namen usmerjen v zeleno javno naročanje v skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju.

Merite na šoli ogljični odtis?

Na šoli žal ne merimo ogljičnega odtisa. Merimo oziroma določimo ga le priložnostno ob kakšnih okoljskih dejavnostih, kot je npr. akcija v tednu mobilnosti.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj je v intervjuju v prejšnji številki revije EOL povedala, da so mladi preveč mlačni do okolja, kot da se ne zavedajo, da bodo prav oni najbolj čutili posledice podnebnih sprememb. Menite podobno?

Odrasli moramo biti mladim vzgled pri odgovornem odnosu do okolja. Okoljska vzgoja, ki je del splošne vzgoje, se začne doma, v družini. A tudi učitelji in vzgojitelji smo tisti, ki nas mladi, bolj kot si mislimo, opazujejo in ocenjujejo naša dejanja. Prepričana sem, da imamo v rokah adute, s katerimi lahko mlade navdušujemo in ozaveščamo. Najprej pa moramo biti mi okoljsko ozaveščeni in upoštevati zakone narave. Tu bi vsekakor morala biti večja podpora države. Z vstopom Gimnazije Ledina v nacionalni projekt Ekošola pred 12. leti se je veliko spremenilo.

Na kaj predvsem mislite?

Pečat o nujni spremembi v kritičnem razmišljanju in odnosu do okolja je mnogim na šoli pred osmimi leti pustila prav dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki je postregla s šokantnimi podatki o izpustih toplogrednih plinov v ozračje in s tem opozorila na podnebne spremembe, ki smo jim danes priča. Začetki so bili zelo težki, saj smo morali učitelji, ki smo želeli vplivati na okolje preko naših dijakov, najprej popolnoma spremeniti svoj odnos do okolja. To ni šlo čez noč, ampak korak za korakom. Majhne spremembe in dejanja so tista, ki lahko privedejo do globlje spremembe in trajnosti, ki jih lahko deliš naprej. Upam, da nam to počasi uspeva. Ni odlično, ampak cilje k odličnosti imamo. To pa tudi šteje, mar ne? Mladim, s katerimi sem v vsakodnevnem stiku, ni vseeno za okolje. Zavedajo se groženj okolju, ki jih ustvarja človek, in se proti njim poskušajo boriti. Zeleno upanje v naše mlade ostaja!