Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Obratovalni monitoringi, odstopanja od standardov in slovenske klavnice - EOL 51

Uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) | doc. dr. Darko Drev1 |
Z vidika okoljskega inženirstva je pomembno, da uporabljamo najboljše razpoložljive tehnologije (BAT = best available technology). Le tako lahko na ustrezen način obvarujemo okolje pred prekomernim onesnaževanjem. Posebej pomembno je to za tiste tehnološke vire onesnaževanja, ki so zavezanci IPPC. Pri zavezancih IPPC bi moralo biti zagotavljanje kriterijev BAT eno izmed osnovnih meril za izdajo gradbenih in okoljevarstvenih dovoljenj. Rezultati prvih meritev in obratovalnih monitoringov so pogosto nezanesljivi. V obsežni raziskavi sem ugotovil, da skoraj polovico tehnoloških monitoringov kaže manjše emisije, kot so predvidene v ATV in BAT normativih.

Ključne besede: onesnaževanje, monitoring, tehnologija.

Onesnaževanje okolja iz tehnoloških virov onesnaževanja (industrija, kmetijstvo, komunalna dejavnost, obrti itd.) je v veliki meri odvisno od vrste izbrane tehnologije in njenega vodenja. Splošno znano je, da je določena tehnologija manj nevarna za okolje kot druga. Zaradi varstva okolja so se spremenile tehnologije, zamenjale problematične kemikalije, gradile čistilne naprave, filtri itd. Lep primer zamenjave okolju nevarne tehnologije z okolju manj nevarno je zamenjava postopka lakiranja z barvami na bazi organskih topil s praškastim postopkom. Takšne in podobne spremembe so se zgodile v vseh industrijskih panogah in tudi v kmetijstvu, obrti, komunalni dejavnosti itd. Posebno pozornost pri tem zahtevajo veliki onesnaževalci okolja, ki so zavezanci IPPC. Direktiva 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, ki je poznana tudi kot IPPC direktiva, upošteva stanje tehnologije in ga definira na sledeči način:

  • "najboljša razpoložljiva tehnologija" je najbolj učinkovita in napredna stopnja v razvoju dejavnosti in načinov obratovanja, ki kaže praktično primernost posamezne tehnologije, na podlagi katere se načeloma določa mejna vrednost emisij za preprečevanje, in če to ni izvedljivo, zmanjševanje emisij na splošno ter vpliva na okolje kot celoto;
  • "tehnologija" vključuje uporabljen tehnološki postopek in tudi način načrtovanja, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obrata;
  • "razpoložljiva" tehnologija pomeni tehnologijo na takšni ravni, ki omogoča njeno uporabo v posamezni industrijski panogi pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji, ob upoštevanju stroškov in prednosti, ne glede na to, ali se tehnologija uporablja ali razvija znotraj posamezne države članice, če je le upravljavcu primerno dostopna;
  • "najboljša" je najučinkovitejša pri doseganju visoke splošne ravni varstva okolja kot celote.

Direktiva 96/61/ES uvaja okoljevarstvena dovoljenja. Določa, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da vloga pristojnemu organu za dovoljenje vključuje opis:

  • obrata in njegovih dejavnosti;
  • surovin in pomožnih materialov, drugih snovi in energije, uporabljenih ali proizvedenih v obratu;
  • virov emisij iz obrata;
  • stanja na kraju obrata;
  • vrste in količine predvidenih emisij iz obrata v vsako prvino okolja in opredelitev pomembnih vplivov emisij na okolje;
  • predlaganega tehnološkega postopka in drugih tehnologij za preprečevanje ali zmanjševanje emisij iz obrata, če preprečevanje ni mogoče;
  • ukrepov za preprečevanje in predelavo odpadkov, nastalih v obratu, če je potrebno;
  • nadaljnjih ukrepov, načrtovanih za uskladitev s splošnimi načeli o osnovnih obveznostih upravljavca, kot je predvideno v členu 3;
  • ukrepov, načrtovanih za nadzorovanje in spremljanje emisij v okolje.

Slovenija pogosto ne upošteva dovolj meril BAT

Direktiva 96/61/ES določa, kaj so najboljše razpoložljive tehnologije in kakšna je predpisana kakovost okolja. Kadar predpisana kakovost okolja zahteva pogoje, strožje od tistih, dosegljivih z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, se v dovoljenju posebej zahtevajo dodatni ukrepi, kar pa ne vpliva na druge morebitne ukrepe za doseganje skladnosti s predpisano kakovostjo okolja. Od držav EU zahteva, da pristojni organ sledi razvoju najboljših razpoložljivih tehnologij ali je o njem obveščen.
V Sloveniji se pogosto ne zahteva doseganje kriterijev BAT, kaj šele da bi zahtevali ostrejše kriterije. Kriterijev najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) se v večini primerov ne upošteva zaradi tega, ker pri odločanju ne sodelujejo ustrezni inženirji, ki poznajo tehnologije. Pri izvajanju Zakona o graditvi objektov (ZGO) se upoštevajo zahteve inženirskih strok, pri izvajanju Zakona o varstvo okolja (ZVO) pa pogosto ne. Pri načrtovanju tehnologije, izgradnji objektov ter njihovem zagonu, kjer se upoštevajo določila ZGO, so za tehnološko problematiko zadolženi ustrezni inženirji tehnoloških strok (projektanti, revidenti). Pri izvajanju ZVO v tistih določilih, ki implementirajo IPPC direktivo v smislu ugotavljanja skladnosti tehnologije z BAT, pa ni predpisano sodelovanje ustrezno usposobljenih inženirjev. Enako velja tudi pri izdelavi PVO. Z vidika okoljskega inženirstva je izdajanje okoljevarstvenega dovoljenja tako pomemben proces kot izdajanje gradbenega in obratovalnega dovoljenja.

Imamo dobre puške, ali streljajo v prave tarče?
Pri nas ni razlik med obsegom prvih meritev in obratovalnimi monitoringi glede na to, ali so tehnološki postopki v skladu z modernim stanjem tehnike (BAT) ali pa gre za zastarelo tehnologijo. Rezultati preiskav so vsekakor zelo pomembni, vendar pa ne bi smeli biti edini kriterij za izdajo različnih okoljskih dovoljenj (gradbenih, obratovalnih, okoljevarstvenih itd.). Vsi veliki industrijski onesnaževalci so zavezanci za izvajanje obratovalnih monitoringov. Način in obseg obratovalnih monitoringov je opredeljen z več podzakonskimi akti Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 41/04, 20/06, 39/06, 70/08). Glede na način izdajanja dovoljenj za izvajanje prvih meritev in izvajanja obratovalnih monitoringov lahko ugotovimo, da imajo izvajalci ustrezne analitske metode in usposobljene strokovnjake. Imamo torej dobre puške in dobre strelce. Nimamo pa ustreznih zagotovil, da so streljali v prave tarče. Vzroki za odstopanje od realnega stanja so naslednji:

  • na odvzemnem mestu ne zajamemo celotnega onesnaževanja,
  • občasne meritve ne prikazujejo realnega letnega povprečja.

Povsem realne rezultate dobimo s kontinuiranimi meritvami, če se izvajajo na ustreznem merilnem mestu. Do dobrega približka realnemu stanju lahko pridemo tudi z velikim številom občasnih meritev. Če pa želimo le z nekaj občasnimi meritvami zajeti čim bolj realno stanje preko celega leta, morajo biti te meritve skrbno izbrane. Skrben izbor lahko bazira na:

  • statističnem izboru reprezentativnih vzorcev na podlagi predhodnih obsežnih preiskav,
  • na podlagi zelo dobrega poznavanja tehnoloških procesov v obratu.

Trenutno se za ugotavljanje obsega onesnaževanja upoštevajo podatki, ki jih sporočajo onesnaževalci, ter rezultati prvih meritev in obratovalnih monitoringov. Tudi pri izdelavi presoj vplivov na okolje (PVO) za nove objekte se inženirski vidik zanemarja. Tehnoloških procesov z vidika skladnosti tehnologij s kriteriji BAT se v glavnem ne preverja. To ni eksplicitno določeno niti v fazi revizije projektne dokumentacije, ko se načrtuje novi objekt ali rekonstruira stari. Podobno velja tudi pri reviziji PVO.
Pri projektiranju tehnoloških objektov zaupamo inženirji predvsem inženirskim normativom (BAT, ATV, VDI), ki jih preverjamo tudi s konkretnimi meritvami (monitoringi). ATV, VDI in BAT normativi so nastali na podlagi obsežnih preizkusov in izkušenj iz prakse, zato so veliko bolj zanesljivi kot slabo izvedene prve meritve in obratovalni monitoringi. Ne smemo verjeti navedbi nekega zavezanca IPPC, da izpušča v vode ali zrak nekajkrat manj določene snovi, kot je predvideno po BAT. Za takšne primere obstaja velika verjetnost, da je bil izvedeni monitoring povsem zgrešen.

Raziskava v klavnicah, ki so zavezanci za IPPC
V tem članku se bom omejil le na klavnice in predelave mesa. V Sloveniji je več kot deset velikih klavnic in predelav mesa, ki so zavezanci IPPC. Vseh klavnic in predelav mesa je vsaj petkrat toliko. Pri tem ni ostre meje med tem, kdaj gre za klavnico in predelavo mesa ter kdaj gre za dopolnilno dejavnost. Od vseh klavnic in predelav mesa je približno dvajset zavezancev za izvajanje obratovalnega monitoringa. Ko obravnavamo onesnaževanje, ki nastane zaradi klanja in predelave mesa, ne smemo spregledati domačega zakola in dopolnilne dejavnosti. Domači zakol in domača predelava mesa je v Sloveniji bistveno bolj razširjena kot v razvitih državah. Tam je ostrejša delitev med tistimi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, obrtjo in proizvodnjo, ter ostalim prebivalstvom. V Sloveniji je pri usmerjenih kmetijah dovoljen omejeni zakol velikih živali. Zakol prašičev, drobnice, zajcev in perutnine je prepuščen prebivalstvu ne glede na to, ali so kmetje, polkmetje ali uslužbenci. Ker ima Slovenija izrazito razpršeno poselitev in veliko polkmetov, nastane veliko klavniških emisij iz vaških naselij predvsem v času kolin (pred božičem). V tem času nastane v malo večji vasi na podeželju toliko klavniških odplak kot v kakšni manjši klavnici. To je pomemben delež onesnaževanja, ki se pogosto ne upošteva pri načrtovanju kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav. Obremenitev, ki jo povzroča en prebivalec (1 PE = 60 mg BPK5/dan), ni enaka na podeželju in v mestu.
Čeprav je raziskava zajela vse največje onesnaževalce, v članku obravnavam le dve klavnici, pri katerih je razvidno razhajanje med rezultati monitoringov in inženirskimi normativi (ATV, BAT). Vsi navedeni primeri so klavnice in predelave mesa, ki so zavezanci IPPC. Celotna raziskava je zajela vse zavezance za izvajanje obratovalnega monitoringa tehnoloških odpadnih voda in ne le klavnice in predelave mesa. Rezultate raziskave lahko zato posplošimo za celotno industrijo. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da so lahko prisotna velika razhajanja med rezultati monitoringov in inženirskimi normativi.
Na naslednji sliki je prikazan samo »uradni« zakol v klavnicah in ne ves zakol v državi. Podatki glede goveda so realni, število prašičev in perutnine pa je nekoliko manjše od realnega stanja, ker niso upoštevani domači zakoli.
Če pogledamo tehnološki postopek običajne klavnice in predelave mesa, lahko ugotovimo velika dnevna, tedenska in letna nihanja onesnaževanja voda. Na primer v času klanja, ki traja običajno le nekaj dni v tednu, nastajajo veliko večje količine zelo obremenjenih odplak kot v času predelave.
Pri obravnavanih klavnicah so zagotovljeni le najosnovnejši postopki mehanskega čiščenja odpadnih voda, saj odtekajo odpadne vode po predhodnem čiščenju v javne kanalizacijske sisteme, ki se zaključujejo s komunalnimi čistilnimi napravami. Pri vseh treh obravnavanih klavnicah poteka klanje in predelava mesa. Klanje poteka nekaj delovni dni v tednu, ostale dni pa poteka predelava mesa. Vse tri obravnavane klavnice imajo čistilne naprave za predhodno čiščenje odpadnih voda na bazi sedimentacijsko-flotacijskega postopka.

graf_lanek_obratovalni_monitoring
Slika 1: Masa trupov v klavnicah zaklane živine, Slovenija, 1998–2008 Vir: Statistični urad RS

Pri klavnici 1 so prisotna nekatera neskladja med rezultati obratovalnega monitoringa in izračunanih vrednosti na podlagi ATV normativov. Letna količina odpadne vode, ki je navedena v obratovalnem monitoringu, in izračunana vrednost na podlagi ATV normativov, se ujemata. Pri vrednostih KPK in BPK5 pa prihaja do znatnega odstopanja pri odplaki iz klavnice, medtem ko je pri predelavi mesa zelo dobra skladnost. Pri obeh odplakah je veliko odstopanje pri količini težkohlapnih lipofilnih snovi in AOX. To je v glavnem posledica mehanske flotacijsko-sedimentacijske čistilne naprave, ki odstrani precejšnji delež teh snovi. Vrednosti ATV v tabeli flotacijsko-sedimentacijskega postopka ne upošteva. Če pa bi vzeli ATV vrednosti po flotacijsko-sedimentacijskem postopku, bi dobili vse vrednosti bistveno nižje. Pri nobeni od klavnic namreč ne deluje popolni flotacijsko-sedimentacijski postopek, saj ne dodajajo flokulantov.

Tabela 1
Tabela 1
Tabela 2
Tabela 2

Rezultati obratovalnega monitoringa odpadne vode v klavnici 2 so neustrezni, saj v celoti odstopajo od tehnoloških normativov. Pri zakolu 150.000 prašičev ne bi smela nastati tako velika količina odpadnih voda. Nizke vrednosti KPK in BPK5 so verjetno posledica mehanskega in biološkega čiščenja ali pa neustreznega monitoringa. V obratovalnem monitoringu piše, da ima klavnica mehansko in biološko stopnjo čiščenja. Tako nizke izmerjene vrednosti so nenavadne tudi za biološke čistilne naprave, posebno še, ker je voda relativno slabo razgradljiva.

Tabela 3
Tabela 3
Tabela 4
Tabela 4

Rezultati in neskladja
Primerjava letnih poročil o izvedenem obratovalnem monitoringu in izračunanih vrednosti na podlagi ATV in BAT normativov kažejo pri obravnavanih primerih klavnic na precejšnja neskladja. Največje neskladje smo ugotovili pri klavnici 2. Rezultati takšnega monitoringa so povsem neuporabni.

Če posplošimo obravnavane primere na vse zavezance za izvajanje obratovalnega monitoringa tehnoloških odpadnih voda, lahko ugotovimo, da je približno 1/3 monitoringov nerealnih. Približno takšno sliko sem dobil pri celotni industriji. Najbolj skladne rezultate obratovalnih monitoringov z izračunanimi na podlagi ATV in BAT normativov sem ugotovil pri največjih mlekarnah (Ljubljanske mlekarne, Celeia, Pomurske mlekarne). Zelo velika neskladja sem ugotovil pri nekaterih zavezancih IPPC, ki imajo sami pooblastila za izvajanje monitoringa.

Tabela 5
Tabela 5
Tabela 6
Tabela 6

 

Tabela 7
Tabela 7

Rezultati raziskave kažejo, da pri tehnoloških odpadnih vodah iz industrije ne moremo v celoti zaupati rezultatom obratovalnih monitoringov. Pri tem je potrebno tudi vedeti, da je trenutno še vedno dovoljeno, da nekateri veliki onesnaževalci kar sami izvajajo obratovalni monitoring. Pogoj za to je, da so akreditirali laboratorije in zaprosili za dovoljenje za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa MOP. Pri akreditiranju laboratorijev in izdajanju dovoljenj se do sedaj ni upoštevalo navzkrižje interesov, temveč samo usposobljenost izvajalcev monitoringov. Zaradi pomanjkljivih monitoringov je potrebno upoštevati pri ugotavljanju dejanskega stanja tudi emisije, ki jih dobimo na podlagi ATV in BAT normativov.

Pri pripravi in izvajanju politike na področju varstva okolja bi morala postati najboljša razpoložljiva tehnologija (BAT) najpomembnejši kriterij pri vseh odločitvah (gradbeno dovoljenje, obratovalno dovoljenje, okoljevarstveno dovoljenje itd.) od lokalnega do državnega nivoja. Neustrezna tehnologija ima lahko direktne posledice na zdravje ljudi ali pa posredno preko onesnaževanja okolja. Če na primer ne uporabljamo ustrezne tehnologije pri pripravi vode v zdravilišču, lahko naredimo iz zdravilne vode takšno, ki je zdravju škodljiva. Direktni negativni vplivi na zdravje ljudi zaradi uporabe neustreznih tehnologij so lahko prisotni predvsem v živilski industriji in tudi v komunalni dejavnosti. Indirektne vplive na zdravje ljudi pa povzročajo vse ostale tehnologije, ki uničujejo okolje in s tem povzročajo prav negativne posledice na ljudi. Tehnologije BAT so namenjene v prvi vrsti zmanjševanju negativnih vplivov na okolje, kar pomeni tudi zagotavljanju zdravih življenjskih pogojev.