Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Nemški strokovnjaki predlagali še opredelitev »vročih točk« - EOL 119/120

Okolje v Celju |
 
V maju je Cinkarna Celje na javni razgrnitvi predstavila rezultate raziskav o onesnaženosti tal in potek sanacije starih bremen na območju aktualne proizvodnje ter na odlagališčih Bukovžlak in Za travnik. Nemško podjetje CDM Smith, ki za Cinkarno opravlja projekt sanacije, je predstavilo rezultate, ki so pokazali, da tveganje za onesnaženost podtalnice obstaja samo na območju med pregrado odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak in cesto na Proseniško. Kot je povedala Nikolaja Podgoršek-Selič, članica uprave in tehnična direktorica v Cinkarni Celje, ukrepi glede na ugotovljeno zanemarljivo tveganje pri onesnaženju podtalnice niso potrebni. Vendar v Nemčiji uveljavljajo načelo, da je potrebno ukrepati tudi v primerih, ko gre za evidentno onesnaženje, ki sicer mejnih vrednosti ne prekoračuje. Zato bodo ukrepe za omejitev tveganja še naprej izvajali. Nadaljnji koraki bodo znani, ko bodo prejeli ponudbo s strani CDM Smith.
 
Nikolaja Podgoršek-Selič
Nikolaja Podgoršek-Selič

V letih 2015 in 2016 ste opravili analize onesnaženosti tal na lokacijah Celje, Bukovžlak in Za Travnik. Raziskave so pokazale, da obstaja pomembno tveganje predvsem na poti prenosa tla – podtalnica na območju Cinkarne Celje. Za kakšno tveganje gre, kakšni so lahko vplivi in kako velike so možnosti, da pride do onesnaženosti? Kaj to pomeni za lokalno prebivalstvo?

Onesnažena podtalnica predstavlja tveganje takrat, kadar obstaja pot prenosa. To je v primerih, če bi napajali vodno zajetje za pitno vodo, če bi se voda iz podtalnice preko vodnjakov uporabljala za zalivanje rastlin, če bi jo rastline lahko vsrkavale preko koreninskega sistema, če bi se iztekala v vodotok v koncentraciji škodljivi za žive organizme v njej in podobno. Do tveganja bi torej prišlo v primeru, če bi onesnažena podtalnica tako ali drugače prišla v prehrambno verigo v koncentraciji, ki dokazano povzroča škodo pri živih organizmih. Če je takšna pot prenosa dokazana, potem strokovnjaki (toksikologi) na osnovi analiz v vzorcih rastlin določijo količino onesnažila, ki ga lahko človek teoretično použije po najslabšem možnem scenariju. Kadar tako določene količine presežejo dovoljeno mejo, so nujni sanacijski ukrepi.

Kako je v vašem primeru?

V našem primeru je bilo ugotovljeno, da podtalnica z lokacije aktualne proizvodnje ne prehaja na drugo stran naravne hidrološke zapore – to je vodotokov Vzhodna Ložnica in Hudinja. Količine iztekajoče podtalnice so relativno majhne, iztekajo pa v oba vodotoka. Meritve kažejo na to, da prispeva k porastu onesnažil v vodotokih, a skupna količina posameznega onesnažila ne dosega postavljene mejne vrednosti. Tveganje je na tem mestu torej zanemarljivo. Na lokaciji Za Travnik tveganja prav tako ni, saj podtalnice pod cesto na Proseniško, kjer so kmetijske površine, niso našli. Na lokaciji Bukovžlak zemljišča pod cesto na Proseniško iz istega razloga prav tako niso ogrožena. Tveganje pa obstaja na območju med pregrado odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB) in prej omenjeno cesto.

Za zmanjšanje negativnega vpliva na podtalnico je bilo predstavljenih več rešitev. H katerim rešitvam se nagibate?

Na lokaciji v Celju ukrepi glede na ugotovljeno zanemarljivo tveganje sicer niso potrebni. V Nemčiji pa uveljavljajo vodilo, da je potrebno ukrepati tudi v primerih, ko gre za evidenten doprinos, ki sicer mejnih vrednosti ne prekoračuje. Zato so strokovnjaki CDM Smith predlagali dve možnosti sanacije. Pred izbiro ene ali druge pa predlagajo še ožjo opredelitev vira (t. i. vročih točk). S tem pristopom se namreč lahko znatno skrajša čas sanacije in zmanjšajo stroški. Na lokaciji Bukovžlak so vse že načrtovane aktivnosti, ki jih je Cinkarna delno že izvedla, delno pa so še predmet projekta, ocenili kot ustrezne. Predlagali so dodatno zaporo na vzhodni strani in dreniranje v obstoječ zbiralni sistem. Na tej lokaciji je predviden tudi odvzem vzorcev rastlin in toksikološka ocena tveganja zaradi njihovega uživanja v daljšem obdobju.

Kolikšen je ocenjeni strošek izvedbe ukrepov sanacije in zaščite?

Skupni stroški, brez že izvajanih in načrtovanih del v Bukovžlaku, za kar se sicer koristi okoljska rezervacija v višini 5 milijonov evrov, so ocenjeni na maksimalno dobrih 6 milijonov evrov.

Kakšni so nadaljnji postopki ravnanja po dobljenih rezultatih? V kolikšnem obdobju naj bi bili ukrepi izvedeni in kdaj naj bi začeli z njihovim izvajanjem? Vaš direktor je na TV Slovenija izjavil, da ima Cinkarna rezervirana sredstva za del sanacije.

Cinkarna je CDM Smith zaprosila za pripravo ponudbe. Ko bomo ponudbo prejeli, se bomo odločili za naslednje korake. Predvidevam, da je direktor imel v mislih že rezerviranih 5 milijonov evrov za ONOB, kjer dela že izvajamo.

Ocena tveganja za zdravje ljudi in okolje je bila izvedena na osnovi nemškega zakona o zaščiti tal. Zakaj ste se odločili za nemške smernice?

Za nemške smernice smo se odločili, ker naša trenutno veljavna zakonodaja na tem področju ne predstavlja ustrezne podlage. Tla, ki se uporabljajo za gojenje rastlin ali otroška igrišča, morajo prav gotovo slediti mnogo strožjim kriterijem, kot jih lahko dosežemo in sprejemamo na industrijskih območjih. Ključna je torej opredelitev rabe, kar bo zajeto tudi v naši novi Uredbi o tleh, ki je v pripravi.

Oceno tveganja je izvajalo nemško podjetje CDM Smith. Na kakšen način so se izvajale analize, da ste prišli do relevantnih podatkov, in kakšna tehnologija se je pri tem uporabila? Za katere parametre ste opravili in analizirali vzorce tal?

Po standardiziranih metodah so pooblaščeni izvajalci jemali vzorce tal na različnih globinah. Izdelali smo tudi več globokih vrtin, iz katerih so vzeli vzorce vode in izmerili fizikalne parametre, kot so temperatura, pH, pretok, prevodnost idr. V vzorcih tal in vode so določali težke kovine, široko paleto organskih snovi ter anione, kot so sulfati, kloridi idr.

Kakšno sporočilo dajejo analize lokalnemu prebivalstvu na tem območju?

Analize niso pokazale nič bistveno drugačnega, kot je prebivalcem že znano.

Reševanje problema onesnaženosti tal v celjski kotlini ima že dolgo zgodbo. Kako pri izvajanju ukrepov sodelujete z Mestno občino Celje oziroma kako Mestna občina Celje sodeluje z vami?

Študije izvajamo sami z izbranim izvajalcem. Z MOC smo dobro sodelovali pri pridobivanju služnosti za izdelavo vodnjakov. Udeležili so se tudi javne predstavitve.

Država je že nekajkrat napovedala s sredstvi podprto sanacijo degradiranih območij v Sloveniji, tudi Celja. Kaj bi morala prednostno urediti?

Prednostno je potrebno urediti zakonodajo, kar bo vsem olajšalo delo.

Lani je bil v javni razpravi osnutek Uredbe o stanju tal v Sloveniji. Postavljeno je bilo nekaj vprašanj, med njimi tudi glede parametrov, še posebej na degradiranih območjih, ter glede odgovornosti na območjih z več onesnaževalci. Kakšni so vaši odgovori zdaj in kaj bi morala vsebovati uredba o stanju tal?

Glede na pridobljeno znanje iz izvajanja tega projekta bi rekla, da nima smisla odkrivati tople vode, ampak posnemati tiste, ki postavljeno zakonodajo v praksi testirajo že vrsto let.