Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja - EOL 119/120

|
 
Tokrat smo Ministrstvo za okolje in prostor vprašali o ukrepih po požaru v Kemisu. Njihove odgovore objavljamo v tematskem sklopu Požari in okolje. V rubriki Vi vprašujete, ministrstvo odgovarja pa objavljamo odgovore Agencije za energijo RS o sofinanciranju energetske prenove v občinah in o razpisih za sofinanciranje malih vetrnih in hidroelektrarn.
 

Koliko bo razpisov za male vetrne in hidroelektrarne?

Kako je in bo letos z razpisi za male vetrne in hidroelektrarne napravi za OVE, koliko sredstev je namenjenih za sofinanciranje in koliko vetrnih in hidro elektrarn v Sloveniji obratuje v letu 2017?

Za vetrne elektrarne zanimanje nad pričakovanji

Pravni temelj sheme tovrstnih podpor v Sloveniji določajo Energetski zakon (EZ-1) in več podzakonskih aktov. Ti urejajo tudi pristojnosti in naloge institucij, ki so odgovorne za delovanje sheme. To sta Agencija za energijo kot državni energetski regulator (agencija) in Center za podpore, ki deluje v okviru družbe Borzen, d.o.o. Agencija je na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in v učinkoviti soproizvodnji predvsem izvajalka državne politike. Snovalec energetske politike, ki zajema tudi področje obnovljivih virov in soproizvodnje, je Ministrstvo za infrastrukturo. Agencija pa je z EZ-1 pooblaščena za izvajanje podporne sheme – odloča o izdaji deklaracij za proizvodne naprave na obnovljive vire energije (OVE) in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE), odloča o upravičenosti do podpore, izvaja nadzor nad imetniki deklaracij in prejemniki podpor, po spremembi zakonodaje pa izvaja tudi javne pozive za vstop v podporno shemo.

Prvi javni poziv investitorjem za prijavo projektov OVE in SPTE, ki je bil objavljen decembra 2016, rok za prijavo pa je bil 28. februar 2107, je v zaključni fazi. Nanj so investitorji lahko prijavili projekte za nove, pretežno nove in obnovljene proizvodne naprave na obnovljive vire energije in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom. Za proizvedeno elektriko iz teh naprav bodo proizvajalci lahko pridobili podpore. Na razpis smo v agenciji prejeli preko 270 prijav s skupno močjo 128 MW, kar je preseglo naša pričakovanja. Največ prijav je prispelo za projekte vetrnih elektrarn, in sicer za približno 56 MW. Sledijo jim proizvodne naprave s soproizvodnjo elektrike in toplote na zemeljski plin, nato na lesno biomaso ter sončne in hidroelektrarne.

V okviru aktualnega javnega poziva bo razdeljenih deset milijonov evrov. Pri opredelitvi izbranega obsega prijavljenih projektov na javni poziv gre za administrativno dodelitev opredeljenih sredstev, ki bodo porabljena oziroma plačana proizvajalcem šele, ko bodo proizvodne naprave, ki so bile izbrane, dejansko izvedene in v obratovanju. Skupna vrednost razpisanih sredstev po tem javnem pozivu, torej deset milijonov evrov, se bo razdelila v okviru dvokrožnega konkurenčnega postopka, ki je podrobneje predstavljen v samem pozivu.

Vse informacije o javnem pozivu, vključno s seznamom vseh prijavljenih projektov, so objavljene na spletni strani agencije https://www.agen-rs.si/poziv2016

Energetska bilanca Republike Slovenije, sprejeta v decembru 2016, vključuje načrt delovanja podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom za leto 2017. Slednji opredeljuje tudi sredstva za izvedbo še dveh pozivov v tem letu, obeh v podobnem obsegu, kot je razpoložljivih sredstev, torej za vsak poziv po približno deset milijonov evrov. Objavo prvega načrtujemo v drugi polovici leta. Upamo, da nam tretjega, namenjenega za leto 2018, uspe objaviti še tik pred koncem tega leta, sicer pa v začetku leta 2018.

Vetrne elektrarne v Sloveniji doslej niso doživele pričakovanega razvoja. Zanimanje investitorjev je sicer veliko, na kar kaže tudi odziv na prvi javni poziv za vstop v podporno shemo za projekte proizvodnih naprav OVE in SPTE. Kot že povedano, je največ prijav prispelo za projekte vetrnih elektrarn, in sicer za 41 vetrnih elektrarn z nazivno močjo približno 56 MW. Vetrne elektrarne so bile doslej predvsem v lokalnih okoljih deležne precejšnjega nezaupanja. Pogosti so bili tudi dvomi, ali so bile zanje izbrane najprimernejše lokacije. Upamo, da bo v prihodnje manj težav z njihovim umeščanjem v prostor in da bomo na za to primernih območjih tudi v Sloveniji začeli uporabljati vetrno energijo.

Zanimivi so podatki o proizvodnji tovrstnih naprav. Obnovljivi viri energije so v letu 2016 prispevali 5221 GWh ali 34 odstotkov proizvedene električne energije v Sloveniji. Od tega je bilo 4677 GWh elektrike proizvedene iz vodne energije, 304 GWh iz biomase, 235 GWh iz sončne energije in 6 GWh iz vetrne energije.

V letu 2016 je bilo v podporno shemo vključenih sedem proizvodnih naprav na vetrno energijo in 98 proizvodnih naprav na vodno energijo (male hidroelektrarne).

Aktualni seznam prejemnikov podpor oziroma proizvodnih naprav je na voljo na spletni strani Borzena:

https://www.borzen.si/Portals/0/SL/CP/Seznam%20prejemnikov%20podpor%20-%20januar%202017.pdf 

Pretekla vprašanja in odgovori