Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja - EOL 117

|
 
Slovenija spet zamuja pri črpanju evropskih sredstev v novi finančni perspektivi 2017-2020. Zato smo Ministrstvo za okolje in prostor vprašali, katere projekte je MOP prednostno podprl, za vode jih je nekaj namreč že potrdil, in koliko sredstev lahko Slovenija pričakuje. Prav tako nas je zanimal odziv Slovenije na ugotovitve Evropskega računskega sodišča o upravljanju Nature 2000 in o skrbi za naravo oziroma habitate, prav tako pa, zakaj so zaprte seje sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja.
 

Prednostna so sredstva za nižjo poplavno ogroženost

Vse več je kritičnih opozoril, da Slovenija močno zamuja pri črpanju evropskih sredstev v finančni perspektivi 2014-2020. MOP je podprl več projektov za področje vod. Kateri okoljski projekti so v novi finančni perspektivi še prednostni in lahko računajo na soudeležbo države?

Na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in oskrbe s pitno vodo je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v vlogi posredniškega organa takoj po sprejetju pravnih in vsebinskih podlag pričelo z vodenjem aktivnosti na t.i. 11-ih projektih, ki so bili skladno s sklepom Vlade RS št. 544400-10/2014/13 z dne 10. 6. 2014 in izjavo Vlade RS št. 54400-22/2014/4 z dne 6. 11. 2014 določeni kot prednostni projekti v finančni perspektivi 2014-2020, ter na projektih, kjer iz sklepov Evropske komisije o potrditvi velikega projekta v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 izhajajo obveznosti po izvedbi 2. faze projekta. Prve odločitve o podpori v finančni perspektivi 2014-2020 so bile tako izdane (več v sporočilu za javnost). Devet od teh projektov je že pridobilo odločitev o podpori in so v izvajanju. Za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja mora sklep o potrditvi projekta sprejeti Evropska komisija, saj gre za t.i. velik projekt.

Ko bo za vse omenjene projekte Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko oziroma Evropska komisija izdala odločitev o podpori oziroma sklep o potrditvi velikega projekta, bo znan obseg preostalih razpoložljivih pravic porabe sredstev evropske kohezijske politike za projekte s področja odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode ter oskrbe prebivalstva s pitno vodo za obdobje 2014-2020. Takrat bodo znani tudi pogoji, pod katerimi bo Ministrstvo za okolje in prostor v vlogi posredniškega organa Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vlogi organa upravljanja predlagalo neposredno potrditev dodatnih projektov s področja odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode ter oskrbe prebivalstva s pitno vodo v okviru razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014-2020. Neposredna potrditev bo načeloma možna za projekte, ki izpolnjujejo merila za izbor operacij v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, ki jih je potrdil odbor za spremljanje OP EKP 2014-2020 in izkazujejo pripravljenost za pričetek izvajanja v letih 2017 in 2018 ter ob spoštovanju sektorske politike Ministrstva za okolje in prostor prispevajo k doseganju ciljev in kazalnikov iz OP EKP 2014-2020 in so vključeni v Dogovor za razvoj regij.

V Operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 je za področja, ki jih pokriva Ministrstvo za okolje in prostor kot posredniški organ, skupaj na voljo 501,3 mio EUR evropskih sredstev in 101,6 mio EUR slovenske udeležbe. Od tega je največ sredstev na voljo v okviru prednostne osi 6, in sicer 400,5 mio EUR evropskih sredstev in 80,3 mio EUR slovenske udeležbe. V okviru te prednostne osi bodo izvedeni projekti predvsem za zmanjšanje emisij v vode zaradi gradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, večjo zanesljivost oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo, varstvo in obnovo biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem NATURA 2000 in zelenimi infrastrukturami, ter učinkovito rabo prostora na urbanih območjih v okviru celostnih teritorialnih naložb. Zelo pomembna je prednostna os 5, ki je z 83 mio EUR evropskih sredstev in 16,8 mio EUR slovenske udeležbe namenjena k zagotovitvi nižje poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav. V okviru 2. prednostne osi je za povečanje dostopnosti do informacijsko komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti na voljo 18 mio EUR evropskih sredstev in 14,5 mio EUR slovenske udeležbe.

Iz naslova prednostnih osi 2., 5. in 6. je bilo do danes izdanih 12 odločitev o podpori projektom, katerih skupna vrednost z DDV znaša več kot 266 mio EUR. Iz naslova sredstev evropske kohezijske politike prispevek Evropske unije, to je sredstva Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj, znaša 166,3 mio EUR, prispevek slovenske udeležbe 35,3 mio EUR. Vsi omenjeni projekti so že v izvajanju. Do konca februarja 2017 je bilo na projektih z izdanimi odločitvami o podpori realiziranih izplačil iz državnega proračuna RS v višini 35,5 mio EUR evropskih sredstev in 6,3 mio EUR lastne slovenske udeležbe.

MOP skuša izboljšati upravljanje Nature 2000

Evropsko računsko sodišče je izdalo posebno poročilo, v katerem je ugotovilo, da je potrebno za izkoriščanje celotnega potenciala omrežja Natura 2000 več prizadevanj. Kakšno je stališče MOP do ugotovitev Evropskega računskega sodišča in kaj bi bilo potrebno spremeniti v upravljanju omrežja Natura 2000 v Sloveniji?

Poročilo Evropskega računskega sodišča (ERS) je naslovljeno na Evropsko komisijo in države članice, zato bodo tudi odzivi v dveh sklopih. V prvem sklopu bo Evropska komisija, ob aktivnem sodelovanju držav članic, pripravila predloge za skladnejšo in učinkovitejšo porabo sredstev različnih finančnih mehanizmov. Ta dejavnost sovpada z odzivom na zaključke pregleda učinkovitosti Direktive o pticah in Direktive o habitatih (Fitness – check), objavljenih v decembru 2016. Svet ministrov je pozval Evropsko komisijo, in sicer da prednostno pripravi Akcijski načrt za naravo (Nature Action Plan - NAP). Del tega načrta, zlasti v finančnem delu, bo tudi odziv na poročilo ERS. Države članice proces spremljamo in tudi aktivno sodelujemo. NAP naj bi bil predstavljen konec maja 2017 in sprejet v juniju. Za bistvene premike glede možnosti koriščenja evropskih finančnih mehanizmov je največja verjetnost za uspeh po tej poti.

Drugi sklop so izboljšave na državni ravni. Ob spremljanju izvajanja Operativnega načrta upravljanja Nature 2000 ter ostalih ugotovitvah se oblikujejo tudi predlogi za izboljšanje doseganja ciljev na tem področju. MOP intenzivno sodeluje z drugimi resorji in se dogovarja za učinkovito upoštevanje zahtev nature ter izvajanje ukrepov, predvidenih v Operativnem načrtu, ter si prizadeva za učinkovito usmerjanje finančnih sredstev iz različnih evropskih skladov, zlasti za razvoj podeželja in kohezijske sklade. Posebna pozornost je namenjena usposabljanju potencialnih izvajalcev ukrepov za prijavljanje na finančni mehanizem LIFE. Hkrati si MOP prizadeva za vključevanje vsebin NATURE v delo na terenu, in sicer predvsem s projekti, ki jih vodijo upravljavci zavarovanih območij in ZRSVN ter z vključevanjem vsebin v delo gozdarske in kmetijske svetovalne službe. MOP prav tako skuša izboljšati upravljanje Nature 2000 na državnih zemljiščih in zagotoviti spremljanje stanje vrst in habitatnih tipov.

Začela se je javna razprava o pripravah na NPVO

Nedavno je bila seja Sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja, a je bila zaprta za javnost. Zakaj je bila seja zaprta, saj je priprava Nacionalnega programa varstva okolja 2018 eno izmed vitalnih razvojnih vprašanj Slovenije?

Vse seje Sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja (ki je posvetovalno telo ministrice za okolje in prostor), ki so potekale do sedaj, so bile zaprte za javnost. Na vseh sejah so se obravnavale ključne vsebine, ki jih pripravlja MOP (npr. zakonodaja in dokumenti pred in med javno razpravo) in so v njegovi pristojnosti. Osnutek Načrta priprave NPVO 2030 je v javni obravnavi in je dostopen na spletni strani MOP (http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/7428/). Pripombe in predloge lahko posreduje vsa zainteresirana javnost do petka, 28. aprila 2017, na elektronski naslov: gp.mop@gov.si. Sodelovanje z javnostmi bo zagotovljeno v celotnem procesu priprave NPVO 2030. V zgodnji fazi priprave NPVO 2030 je javnost povabljena k sodelovanju pri snovanju programa, in sicer z odzivi na Načrt priprave NPVO 2030 ter s sodelovanjem na posvetovanjih s skupinami deležnikov predstavnikov nevladnih organizacij in strokovnih inštitucij.

Pretekla vprašanja in odgovori