Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja - EOL 116

|
 
Tokrat je zanimiv pregled, koliko je Slovenija lani vložila v okoljsko infrastrukturo in kako je uspela porabiti razpoložljiva evropska sredstva. MOP odgovarja, da je bila realizacija sredstev pri okoljskih projektih višja od pravic za njihovo uporabo in da izvedene naložbe dvigujejo kakovost življenja in okolja v Sloveniji. Z drugim vprašanjem smo želeli zvedeti, kateri okoljski zakoni in predpisi bodo letos najbolj vplivali na gospodarstvo. Regulative ne bo malo, učinki, napovedujejo MOP, bodo tudi pozitivni.
 

Več zakonov bo vplivalo na poslovanje gospodarstva

Katere novosti na področju zakonske ragulative pripravlja MOP in kateri del zakonodaje bo najbolj vplival na gospodarstvo?

). Cilji in namen prenove so: povečati prožnost prostorskega načrtovanja, da se lahko bolj ažurno odziva na aktualne potrebe v prostoru; povezava prostorskega z razvojnim oz. strateškim načrtovanjem; vzpostavitev mehanizmov aktivne zemljiške politike, da bodo občine, kot nosilke urejanja prostora, aktivno gospodarile s prostorom in ustvarile razvojne možnosti; nov koncept izdajanja gradbenih dovoljenj, s katerim bi se zmanjšalo investicijsko tveganje in vzpostavilo neko bolj logično sosledje zahtevanih korakov pri pridobitvi dokumentacije ter integracija postopkov pri pridobitvi gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja, da bi se ti postopki po novem vodili koordinirano in na enem mestu. Več informacij o prednostih nove zakonodaje - http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/archive/2016/10/browse/4/select/sporocilo_za_javnost/article/12447/7102/.

Zakon o varstvu okolja - MOP pripravlja prenovo veljavnega Zakona o varstvu okolja. Prenovljeni zakon bo temeljil na uveljavljenih načelih varstva okolja in bo ohranil sedanjo sistemsko ureditev. Zaradi prenosa zahtev Direktive 2014/52/EU bo zakon nekoliko spremenil postopek presoje vplivov na okolje za določene javne ali zasebne projekte. Najpomembnejša sprememba na tem delu zakona pa bo vsekakor združitev postopkov izdaje okoljevarstvenega soglasja, gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega dovoljenja v primerih, ko bo za obratovanje neke naprave potrebno pridobiti vse tri upravne akte. Takšna ureditev bo predvidoma razbremenila investitorje in upravne organe, vsekakor pa bo bistveno vplivala na dolžino upravnih postopkov.

V prenovljenem zakonu bo kot novo poglavje urejena problematika sanacije zgodovinskega onesnaženja okolja, to je onesnaženja, ki se je zgodilo pred 7. junijem 2007. Zakon bo določil predmet sanacije, odgovornost za sanacijo, postopek, finančne vire in način sanacije, ureditev pa bo vsekakor vplivala na gospodarstvo. Po eni strani kot breme sanacije, kolikor bo sanacija naprtena gospodarskim subjektom, po drugi strani pa kot poslovna priložnost za izvedbo sanacije in s tem povezanimi dejavnostmi.

V prenovljenem zakonu naj bi predvidoma primerneje uredili tudi stečaj in likvidacijo, in sicer v primerih, ko ni mogoče prodati ali razdeliti med upnike odpadkov, onesnaženih nepremičnin, zlasti pa odlagališč odpadkov. Z novimi rešitvami naj bi bil predvidoma bolj transparentno urejen postopek stečaja ali likvidacije z vidika varstva okolja. Določile bi se obveznosti upravljavca naprave oz. stečajnega upravitelja, uredil eventuelni prenos odpadkov, onesnaženih nepremičnin ali odlagališč odpadkov na državo, zagotovili finančni viri v takšnih primerih in uredilo ravnanje z odpadki, nepremičninami ali odlagališči.

MOP pripravlja nov Zakon o gospodarskih javnih službah. Obstoječi zakon velja že od leta 1993 in razen sprememb po drugih področnih zakonih v vsem tem času ni bil prenovljen, kar pomeni, da je v marsikaterem delu zastarel. MOP zato načrtuje celostno prenovo tega področja z novim zakonom, ki bo sledil razvoju in spoznanjem iz dosedanjega izvajanja ter bo upošteval tudi zahteve evropskega pravnega reda. Gre za sistemski zakon, ki bo urejal osnovne materialne in postopkovne vidike izvajanja gospodarskih javnih služb, medtem ko bodo vidiki konkretnih gospodarskih javnih služb še vedno urejeni v področni zakonodaji (npr. Zakon o vodah, Zakon o varstvu okolja in zakoni z delovnih področji drugih ministrstev). Osrednji del zakona bodo predstavljale rešitve v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih služb bodisi skozi neposredno podelitev posebnih ali izključnih pravic (pristop javnih podjetij), bodisi skozi konkurenčni postopek podelitve teh pravic (pristop koncesij). Poleg tega pa bo zakon opredelil tudi vprašanje pravnega položaja infrastrukture gospodarskih javnih služb, financiranja in nadzora gospodarskih javnih služb ter varstva uporabnikov javnih dobrin.

Zakon o ohranjanju narave (ZON) - V zakonu bo potrebno prednostno dopolniti sistemske rešitve, ki bodo posledica spremenjene prostorske in gradbene zakonodaje in se navezujejo na določbe ZON, ki se nanašajo na varstvo naravne dediščine v okviru poseganja v prostor zlasti zaradi usklajenosti s pravom EU (Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih). V gradbeni zakonodaji je bistvena sprememba ta, da se presoja sprejemljivosti za naravo ob izdajanju gradbenih dovoljenj prenaša na upravne enote. V okviru prostorske zakonodaje se bodo ponovno preverili postopki celovite presoje vplivov na okolje in se ustrezno dopolnili.

Predpis o embalaži in odpadni embalaži – vrečke - Cilj Direktive 2015/720/EU glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk je zmanjšati potrošnjo lahkih plastičnih nosilnih vrečk. V pripravi je predlog predpisa, s katerim bo izveden prenos te direktive v notranji pravni red. Sprejem se načrtuje v prvi polovici leta 2017. Za spremljanje omenjenega cilja bo treba obstoječe poročanje o dajanju v promet plastične servisne embalaže, med katero sodijo tudi nakupovalne vrečke, nadgraditi s podatki o količini lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Za dosego tega cilja je z direktivo določen obvezen ukrep - prepoved brezplačnih lahkih plastičnih nosilnih vrečk (to so vse plastične vrečke z debelino stene do 50 mikronov). Lahke plastične nosilne vrečke ne bodo več na voljo brezplačno, ampak bodo obvezno plačljive na vseh prodajnih mestih ne glede na to, ali gre za trgovine ali druga prodajna mesta z živili ali z drugimi izdelki (oblačila, obutev,...). Ukrep bo veljal za vse lahke plastične nakupovalne vrečke ne glede na vrsto plastike, iz katere so vrečke izdelane. V skladu z direktivo so iz tega ukrepa lahko izvzete plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 15 mikronov, kadar se uporabljajo kot primarna embalaža nepredpakiranih svežih živil ali iz higienskih razlogov.

Zavedamo se tudi, da je doseganje cilja povezano s spremembo potrošniških navad, zato bo to leto namenjeno obveščanju in ozaveščanju javnosti o tem, da smetenje s plastičnimi vrečkami povzroča onesnaženost okolja in povečuje problem smetenja vodnih teles, kar ogroža vodne ekosisteme po vsem svetu. Smetenje okolja s plastičnimi vrečkami tudi negativno vpliva na nekatere gospodarske dejavnosti (npr. turizem). Lahke plastične nosilne vrečke se redkeje ponovno uporabijo kot debelejše plastične nosilne vrečke, zato hitreje postanejo odpadki, zaradi njihove majhne mase pa bolj pogosto smetijo okolje. Iz teh razlogov si je treba prizadevati za povečanje ozaveščenosti o vplivu plastičnih nosilnih vrečk na okolje in spremeniti sedanje dojemanje plastike kot neškodljivega in poceni blaga. Potrošnja plastičnih nosilnih vrečk se je v posameznih državah, kjer so sprejeli ustrezne ukrepe že pred leti, močno zmanjšala. Pri tem sta se kot najpomembnejša dejavnika izkazala prav sprememba potrošniških navad in visoka okoljska ozaveščenost prebivalcev.

Uredba o spremembah Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje - Sprememba uredbe se bo nanašala na merila, ki jih upravni organ uporablja pri odločanju v predhodnem postopku, da bo zagotovljena skladnost z evropskim pravnim redom. Tako bo zagotovljena večja varnost investitorjev in večja možnost za črpanje EU sredstev. Vpliv na gospodarstvo bo pozitiven.

Pripravljajo se spremembe oz. nadomestitev naslednjih pravilnikov: Pravilnik o vodnem katastru - nadomestitev z novim pravilnikom; Pravilnik o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda - spremembe pravilnika. Menimo, da bomo z jasno in transparentno določitvijo vodnih zemljišč krepko pripomogli k skrajšanju številnih postopkov na področjih upravljanja z vodami, urejanja prostora in graditve objektov ter pomembno prispevali k bolj učinkovitemu upravljanju z vodami v Sloveniji. Vodna zemljišča, ki so sedaj prvič celovito določena za celo državo, moramo ustrezno opredeliti v navedenih podzakonskih aktih, zato ju tudi spreminjamo.

Pričetek izvajanja petletnega Programa projektov e-Prostor (Geodetska uprava RS in MOP), s katerim se bodo pospešili in izboljšali procesi na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami. Vzpostavljen bo elektronski način poslovanja na področju graditve (v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja), prostorskega načrtovanja in evidentiranja nepremičnin. S tem se bodo zmanjšale čakalne vrste na vložiščih, neodvisno od lokacije se bodo oddajale vloge, urejali podatki ter opravljale storitve. Prav tako bodo imeli uporabniki na enem mestu zbrane enostavno dostopne, povezane in standardizirane informacije o prostoru. S tem bo omogočena boljša in hitrejša komunikacija med samimi deležniki ter večja natančnost pri poslovanju med vsemi deležniki.

ARSO pripravlja Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi. Zaenkrat ocenjujemo, da nima neposrednega vpliva na gospodarstvo. Glavna cilja zakona sta: definiranje nalog državne službe in zagotovitev pogojev za izvajanje državne službe. Namen zakona je, da se na področju meteorologije, hidrologije, oceanografije in seizmologije zagotavlja splošno koristne informacije o naravnih pojavih ter stanju naravnih virov, zlasti pa informacije, ki koristijo izvajanju drugih državnih nalog ali nalog, ki se izvajajo v javnem interesu ali splošno koristnih dejavnosti. Zlasti varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in odpravljanju njihovih posledic, obrambi, prostorskemu načrtovanju, graditvi objektov, prometu, zdravstvu, kmetijski proizvodnji in gozdarstvu, oskrbi z energijo in drugim gospodarskim dejavnostim ter podatke, potrebne zaradi varstva okolja in upravljanju z vodami.

Cilji izvajanja služb so: trajnost izvajanja opazovanj in meritev ter sistematičnost zbiranja podatkov o meteoroloških, hidroloških, oceanografskih in seizmoloških pojavih; večja varnost ljudi in premoženja, večja koristnost za izvajanje upravnih nalog države ter učinkovitejše izvajanje splošno koristnih in gospodarskih dejavnosti; razvoj na področju meteorološke, hidrološke, oceanografske in seizmološke stroke; izpolnjevanje mednarodnih obveznosti in drugo mednarodno sodelovanje.

S področja dela Uprave RS za jedrsko varnost bo v letu 2017 pripravljen Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti - ZVISJV-1. Prav tako bodo v sprejem na vladi pripravljeni nekateri podzakonski predpisi, katerih sprejem narekuje ZVISJV-1. Do sedaj je bilo to področje že pokrito (zadnja novela v letu 2015 (ZVISJV-D); v letošnjem letu pa bo teh sprememb in dopolnitev nekoliko več, zato nov zakon (ZVISJV-1), saj bomo z njim v naš pravni red prenesli obsežnejši paket evropskih direktiv s tega področja. Tako o presenečenjih za gospodarstvo ne moremo govoriti. Določene posledice pa bodo: na področju monitoringa radona v življenjskem okolju ter ukrepov za preprečevanje njegovih škodljivih posledic (tudi in predvsem na delovnih mestih); na področju prometa s predmeti splošne rabe (t.j. predmeti, v katere so namenoma vgrajeni radionuklidi ali so ti nastali z aktivacijo ali pa predmeti, ki oddajajo ionizirajoče sevanje), kjer bo poostren nadzor, Vlada pa bo določila merila sprejemljivosti o upravičenosti rabe predmetov splošne rabe.

Geodetska uprava RS pripravlja nov Zakon o evidentiranju nepremičnin. Zakon bo predvidoma sprejet do konca letošnjega leta. Prvenstveno gre za prenovo postopkov evidentiranja parcel in stavb. Zakon nima neposrednega vpliva na gospodarstvo.

Lani uspešno, kar 1,2 milijarde EUR za infrastrukturo

V letu 2016 je Slovenija končala več naložb v okoljsko infrastrukturo, še posebej v čiščenje odpadnih vod in v oskrbo s pitno vodo, a tudi v druge namene, med drugim za protipoplavno varnost. Za katere naložbe gre, s katerimi finančnimi viri so bile realizirane in kateri projekti še niso končani?

V sodelovanju z občinami kot upravičenci je bilo v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 izvedenih 45 projektov, od tega 5 na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, 24 na področju odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode in 16 na področju oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Vsa načrtovana infrastruktura v okviru projektov je bila izvedena skladno z načrtovanim, kar izhaja iz končnih poročil upravičencev o projektih, ki so jih v prvi polovici leta 2016 posredovali na Ministrstvo za okolje in prostor v vlogi posredniškega telesa. Skupna vrednost investicij z DDV je znašala 1,2 milijardi evrov. Finančni vir za izvedbo omenjenih projektov so sredstva evropske kohezijske politike za obdobje 2007-2013, in sicer evropska sredstva iz Kohezijskega sklada in lastna sredstva Republike Slovenije ter sredstva upravičencev, to je občin. V celotnem obdobju izvajanja finančne perspektive 2007-2013 je bilo za okoljske projekte izplačanih dobrih 630,6 mio EUR iz naslova evropskih sredstev (Kohezijski sklad), kar pomeni, da je bila realizacija na okoljskih projektih višja od razpoložljivih pravic porabe (skoraj 568,5 mio EUR) iz naslova evropskih sredstev za obdobje 2007-2013.

V celoti je bila zagotovljena infrastruktura za obdelavo komunalnih odpadkov v Sloveniji, to je 5 centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki. S kanalizacijskimi sistemi, ustreznimi kanalizacijskimi vodi in čistilnimi napravami za čiščenje komunalnih odpadnih vod je bilo opremljenih 50 aglomeracij z obremenitvijo nad 2.000 PE, kar pomeni, da je bilo zgrajenih 43 čistilnih naprav in na kanalizacijski sistem na novo priključenih 150.000 prebivalcev. Izboljšana je bila tudi oskrba s pitno vodo za 400.000 prebivalcev. V sklopu projektov zmanjšanja škodljivega delovanja voda smo financirali projekta zmanjševanja poplavne ogroženosti v delu porečja Savinje in delu porečja Drave, hkrati pa je na ARSO potekal tudi projekt »BOBER« (nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji).

Ob tej priložnosti lahko z jasnimi podatki dokažemo, da so bili izvedeni ukrepi s strani MOP v vlogi Posredniškega telesa, upravičenk (občin in RS), kakor tudi vseh drugih sodelujočih ministrstev in služb, Vlade RS ter drugih organov ustrezni, dobro načrtovani ter učinkovito izpeljani ob dobrem sodelovanju sodelujočih. Višina izplačil, ki je navedena, jasno pokaže realizirani presežek nad višino predvidenega dela EU sredstev za okoljske projekte OP ROPI 2007–2013.

Na koncu naj navedemo, da je MOP zelo zadovoljno s stopnjo izvedenosti projektov in s finančno realizacijo evropskih sredstev. Posebej je potrebno poudariti, da so občine, država in njeni državljani pridobili zelo pomembno infrastrukturo za dvig kvalitete življenja in okolja.

In še pojasnilo o projektih, ki potekajo.

Na podlagi sprejetega državnega prostorskega načrta za preložitev regionalne ceste R2-403/1075 Podrošt – Češnjica skozi Železnike ter ureditev vodne infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti Železnikov (DPN) se izvaja projekt zagotavljanja poplavne varnosti naselja Železniki. Skladno s prejetim DPN-jem poteka izdelava potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo z DPN-jem načrtovanih vodnogospodarskih ureditev Selške Sore skozi Železnike 1. faza. Izdelava tehnične in ostale dokumentacije se financira iz sredstev Sklada za vode RS medtem, ko je izvedba gradbenih del načrtovana tudi s sofinanciranjem sredstev EU. Pridobitev gradbenega dovoljenja za 1. fazo načrtovanih ukrepov je predvidena še v tem letu. V okviru kohezijskih projektov iz finančne perspektive 2007 – 2013 so se v letu 2016 izvajale zaključne aktivnosti na projektu Zagotavljanje poplavne varnosti Savinje na območju- I. faza, za kar je bilo v letu 2016 porabljenih približno 4,5 mio EUR. Ravno tako sta se zaključili dve investiciji v okviru kohezijskega projekta »Zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Drave – I. faza«, in sicer rekonstrukcija Akumulacije Pristava in ureditev Hotinjskih ponikovalnikov kot I. faza ureditve odvodnje med Hočkim vodnim vozliščem in Polskavo v skupni vrednosti približno 1,6 mio EUR. V sklopu izgradnje poplavno varnostnih ureditev na območju HE na spodnji Savi so se zaključevala dela v sklopu poplavne varnosti mesta Krško. Intenzivno je potekala gradnja ukrepov za protipoplavno varnost v sklopu gradnje HE Brežice. Vrednost teh del je znašala približno 5,8 mio EUR .

Direkcija RS za vode (DRSV) je z operativnim delom pričela prvega januarja 2016. Takrat je od MOP prevzela tudi vodenje in izvajanje kohezijskih projektov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v finančni perspektivi 2014-2020. Gre za projekta za ureditev vodne infrastrukture na JZ delu Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec, ki smo ga poimenovali »Gradaščica«, ter na območju Železnikov za ureditev porečja Selške Sore. Ocenjena vrednost obeh projektov znaša 50 mio EUR. Od tega bo prispeval Kohezijski sklad EU 85%, proračun RS pa 15%. Za oba projekta je izdelana projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je podlaga za pričetek aktivnosti na terenu. Izvedbene aktivnosti se bodo pričele v letu 2017.

Poleg omenjenih kohezijskih projektov so se v letu 2016 izvedla sanacijska dela za zmanjšanje poplavne ogroženosti na Ločkem jezu na Savinji pri Mozirju (300 tisoč EUR) in na Kamniški Bistrici – III. faza. Slednjega je sofinancirala Občina Kamnik v višini 11%. Vrednost del je znašala 520 tisoč EUR. V letu 2016 so se pričele priprave za izvedbo nekaterih sanacijskih del za zmanjšanje poplavne ogroženosti, ki se bodo nadaljevale tudi v letu 2017: v Gornji Radgoni se bo saniral visokovodni zid in obnavljal visokovodni nasip. Projekt je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ocenjena vrednost del je 1,4 mio EUR; v Grosupljem je predvidena izgradnja zadrževalnika Veliki Potok in regulacija Grosupeljščice skozi naselje. Ocenjena vrednost projekta je 7,4 mio EUR; predvideni so protipoplavni ukrepi ob Voglajni s pritoki v Šentjurju. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na slabih 13 mio EUR. Projekt sofinancira Občina Šentjur v višini 15%; izdelana je projektna dokumentacija za izvedbo ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti zaradi vodotoka Koren na območju Mestne občine Nova Gorica in Gorice v Italiji. Gre za meddržavni projekt Slovenija – Italija. Delež Slovenije znaša okoli 1 mio EUR. 

.

Pretekla vprašanja in odgovori