Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja - EOL 110

|
 
V poletnih tednih so se na prizadetih območjih, predvsem v Savinjski regiji, zaostrile razprave o umeščanju 3. razvojne osi v prostor. MOP bo tudi objavil pojasnilo na »zavajajoče interpretacije«, ki jih izpostavlja Civilna iniciativa Braslovče, so odgovorili na naše vprašanje o spremembah Državnega prostorskega načrta za državno cesto Velenje-Šentrupert s priključkom v Šentrupertu. Drugo vprašanje se je nanašalo na zaostrene zahteve glede prodaje kurilnih naprav, kakor jih opredeljujejo novosti v Uredbi o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.
 

Do odprodaje zalog še s starimi kurilnimi napravami

Z nekaterimi novostmi v Uredbi o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav se zaostrujejo nekatere zahteve do prodajalcev kurilnih naprav. Kako boste zagotovili nadzor nad tem, kaj pride na trg?

Nadzor trga je v pristojnosti Tržnega inšpektorata RS. Za področje dajanja na trg se poleg določb Uredbi o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav uporablja tudi Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanj skladnosti (Ur.l. RS, št. 17/11) ter ostali predpisi, ki jih uporablja tržna inšpekcija. Okvirni pristop je tak, da tržna inšpekcija v sklopu svojega nadzora pri ponudnikih kurilnih naprav preveri, kdaj so bile te kurilne naprave naročene. Čeprav nove zahteve v 21.a čl. pričnejo veljati 30. 7. 2016 (petnajsti dan po začetku veljavnosti uredbe), bo do razprodaje trenutnih zalog trgovec še lahko dal na trg kurilno naravo, za katero ne velja 21.a čl. (trgovec pred izdajo uredbe pač "ni mogel vedeti" za nove omejitve). Za natančnejšo razlago nadzora trga se obrnite na Tržni inšpektorat RS.

MOP pojasnjuje, kaj bo s 3. razvojno osjo

Sprememba Državnega prostorskega načrta za državo cesto Velenje-Šentrupert s priključkom v Šentrupertu je vzbudila med prebivalstvom, pri prizadetih občinah in pri delu stroke veliko nezadovoljstva in kritik. Ta umestitev naj bi bila dražja in naj bi uničila več kmetijskih površin. Kaj je narekovalo spremembo? Trasi nasprotuje tudi Celje kot središče regije.

Umeščanje 3. razvojne osi v prostor poteka ves čas odprto, v skladu z vso veljavno zakonodajo, ob sodelovanju nosilcev urejanja prostora, lokalnih skupnosti in javnosti.

V okviru priprave DPN so bile v Študiji variant (ŠV) vrednotene in med seboj primerjane variante v treh koridorskih povezavah, ki so potekale od slovensko-avstrijske meje do avtoceste A1 Koper–Šentilj, in sicer: vzhodni, sredinski in zahodni. Poleg izhodiščnih koridorjev so bile preverjene tudi druge možnosti poteka tras znotraj obravnavanih koridorjev. Na podlagi vseh strokovnih preveritev je bilo v sinteznem delu ŠV izkazano, da je na območju od avtoceste A1 do Velenja najustreznejša varianta F2, ki se na avtocesto A1 navezuje pri Šentrupertu. V ŠV so bile obravnavane variante ovrednotene glede na prostorske, okoljske, prometno-ekonomske in gradbeno tehnične kriterije. Na podlagi javne predstavitve, predlogov lokalnih skupnosti ter mnenj nosilcev urejanja prostora je bila varianta F2 optimizirana z namenom, da se v največji možni meri umakne s kmetijskih zemljišč na pobočje Gore Oljke (F2-2).

Aprila 2008 je Vlada RS potrdila varianto F2-2 kot najustreznejšo.

Priprava DPN se je nato nadaljevala s pripravo osnutka po varianti F2-2. Osnutek DPN je bil izdelan novembra 2010. Od januarja 2011 do sredine julija 2012 je potekalo usklajevanje z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je ocenjevalo, da je poseg na kmetijska zemljišča prevelik ter da naj se prouči druga varianta. Drugih okoljskih problemov na varianti F2-2 ni bilo izkazanih.

Vlada je v aprilu 2015 ponovno odločala o ustrezni cestni povezavi med Velenjem in avtocesto A1 in sprejela sklep, da se z namenom izboljšanja prometne povezave območja Savinjsko–Šaleške regije z mednarodnimi prometnimi povezavami, nadaljuje priprava DPN po optimizirani varianti F2-2, ki je bila v ŠV opredeljena kot najustreznejša in za katero je že izdelan osnutek DPN in je v javnem interesu.

Iz zaključkov sestanka dne 6. julija 2016, ki ga je vodila ministrica Irena Majcen, izhaja, da je celoten projekt načrtovane ceste dobro pripravljen, strokovno preverjen in postopkovno skladen z veljavno zakonodajo, zato ni razloga, da bi se postopek priprave DPN vračal v pretekle faze ali se celo ustavil. DPN se bo nadaljeval v skladu z veljavno zakonodajo do sprejema uredbe na vladi konec decembra letošnjega leta.

Na osnovi sprejetih stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek DPN (2015) so bile izdelane spremenjene projektne rešitve. Glavni namen sprememb (2016) je zmanjšanje posegov na kmetijska zemljišča, zmanjšanje vpliva na kakovost bivanja in povečanje prometne varnosti. Med pomembnejše spremembe, ki zahtevajo bistveno spremembo načrtovanih ureditev in/ali območja DPN, so optimizacija:

  • trase DC in deviacij na območju pokopališča Podkraj zaradi geološko geotehničnih lastnosti - premik trase DC proti jugovzhodu in ureditev potoka Veriželj;
  • trase DC med viaduktom Gora Oljka 2 in priključkom Podgora;
  • priključka Podgora - zmanjšanje vzdolžnega naklona, dvig trase na območju priključka, deviacija regionalne ceste - podvoz namesto nadvoza, manjši posegi (vkopi) na pobočju Gore Oljke, izgradnja zemeljskega nasipa po robu trase DC;
  • spremljajočega objekta Podgora - namesto dveh izgradnja enega spremljajočega objekta v sklopu priključka Podgora, ki je dostopen iz obeh smeri vožnje;
  • navezovalne ceste Podgora–Letuš - prestavitev na območju priključka Podgora, izgradnja krožišča na križanju z lokalno cesto;
  • navezovalne ceste Podgora–Letuš izgradnja krožišča na mestu priključevanja na regionalno cesto R2–426/7949 Šmartno ob Paki–Letuš, zmanjša se poseg na kmetijska zemljišča;
  • trase DC na območju Podvina - zamik trase proti vzhodu in izgradnja pokritega vkopa Zagoričnik, zmanjša se poseg na kmetijska zemljišča;
  • priključka Parižlje - optimizacija priključnih ramp priključka in deviacije regionalne ceste R1225/1246 Šentrupert–Letuš, zmanjša se poseg na kmetijska zemljišča;
  • trase DC med priključkom Parižlje in Šentrupert - prestavitev trase proti zahodu, dvig nivelete, zožanje gradbenega posega in zmanjšanje posegov na kmetijska zemljišča, zmanjšanje vpliva na kakovost bivanja;
  • priključevanja na AC - prestavitev priključka proti zahodu, zmanjšanje območja priključka, povečanje prometne varnosti, zmanjšanje posegov na kmetijska zemljišča.

Sicer pa na ministrstvu skupaj s pobudnikom (Ministrstvom za infrastrukturo) ter naročnikom (DARS d.d.) in izdelovalci strokovnih podlag pripravljamo pojasnila na ugotovitve in ocene v gradivu z naslovom Primerjalna analiza umestitve cestnih tras F2-2 in F6, ki jo je pripravila CI Braslovče in jo predala na sestanku, dne 6. 7. 2016. Pojasnilo bo podalo objektivno oceno obeh variant in informacije na zavajajoče interpretacije, ki jih CI izpostavlja v Primerjalni analizi kot prednosti variante F6. Pojasnilo bo pripravljeno predvidoma v začetku tega meseca.

Več informacij:

Pojasnilo MOP glede umeščanja tretje razvojne osi v prostor, 

http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/archive/2015/4/select/sporocilo_za_javnost/article/12447/5971/

Predstavitev priprave DPN za državno cesto od priključka Šentrupert do priključka Velenje jug, 

http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/archive/2015/5/browse/2/select/sporocilo_za_javnost/article/12447/6023/

Umeščanje tretje razvojne osi v prostor - odsek med AC A1 in Velenjem 

http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/archive/2015/7/browse/2/select/sporocilo_za_javnost/article/12447/6147/

Pretekla vprašanja in odgovori