Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Tudi v komunali daje povezovanje več prednosti - EOL 108

Med komunalnimi podjetji | Jože Volfand |
 
Zdaj, ko se je v Sloveniji že začela razprava, kako racionalizirati organiziranost komunalnega gospodarstva in povezati komunalne dejavnosti več občin v močnejša medobčinska komunalna podjetja, je dober primer koroško Javno komunalno podjetje Log. Dela za štiri koroške občine, za Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežico in Črno na Koroškem. Direktorica Barbara Pristavnik Küzmič verjame v prednosti poslovnega povezovanja in v večjo učinkovitost medobčinskih komunalnih podjetij. Tudi pri Kocerodu se je izšlo. Sicer pa je zanimivo, da se je JKP Log med drugim odločilo za preventivno akcijo - za kontrolo zabojnikov z odpadki za gospodinjstva. Usmerjajo se tudi v tržne dejavnosti, saj je to ena izmed poti, da nižajo ceno storitev za končnega porabnika. Direktorica je prepričana, da ima podjetje JKP Log s 40-letno tradicijo veliko znanja in sposobnosti za učinkovito poslovanje v regiji.
 
Barbara Pristavnik
Barbara Pristavnik

V novem, aprilskem osnutku programa ravnanja z odpadki in programa preprečevanja odpadkov v Sloveniji pri opisu stanja, kaj se dogaja s komunalnimi odpadki, se omenja, da je v Sloveniji v letu 2014 nastalo za 5 % več komunalnih odpadkov. Kakšne so razmere v vaših štirih občinah, kako ste uspešni pri ločenem zbiranju in koliko jih odložite?

V letu 2015 smo primerjalno z letom 2014 iz občin Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem zbrali 4,6 % več komunalnih odpadkov. Vse zbrane odpadke oddamo pooblaščenim prevzemnikom, in sicer suho/mokre, kosovne in biološko razgradljive odpadke na Kocerod, ločeno zbrano embalažo na ekoloških otokih in zbirnih centrih družbam za odpadno embalažo, ločeno pa predamo odpadno električno in elektronsko opremo. Obdelavo odpadkov in odlaganje po obdelavi izvaja Kocerod. Ljudje se še premalo zavedamo vpliva človeštva na okolje, na naš planet. Zavedanje, da z vsakim nakupom, potrošništvom vplivamo na svet okoli nas, je dejansko tek na dolge proge. Na evropskem in državnem nivoju se odvijajo različne aktivnosti, za katere verjamem, da nam bodo dolgoročno koristile. Recimo v Franciji in Belgiji so že prepovedali uporabo plastičnih vrečk. Upam, da jim bomo sledili tudi mi. Menim, da je potrebno začeti preprečevati nastanek odpadkov že na samem začetku, v proizvodnem procesu. Zakaj ne bi uporabljali papirnatih vrečk? Pralnih plenic? Steklenic za nakup mleka? Tako kot vzgajamo otroke v šolah, bi morali vzgajati in spreminjati tudi sami sebe.

Kaj pa vloga komunalnih podjetij?

Tudi komunalna podjetja imamo pri tem veliko vlogo. Premalokrat se vprašamo, kam gre odpadek in kje pristane. Odlagališča so običajno očem skrita in ljudje niti ne razmišljamo o njih. Vsekakor menim, da ne smemo prenehati z osveščanjem, razpravami, dnevi odprtih vrat in podobnimi akcijami.

A kako ste pri vas uspešni pri ločenih frakcijah?

V letu 2015 smo primerjalno z letom 2014 v povprečju oddali 28 % več embalaže. Za 25 % se je povečala količina oddane kovinske embalaže, 49 % mešane oz. plastične embalaže, 21 % steklene embalaže, zmanjšala pa se je količina oddane papirne in kartonske embalaže, in sicer za 16 %. Seveda se embalaža oziroma koristne frakcije izločijo tudi s sortiranjem suhih odpadkov na Kocerodu.

Nedavno ste se odločili za kontrolo zabojnikov z odpadki za gospodinjstva. Zakaj in kaj kaže nadzor? Boste slabo ločevanje sankcionirali?

Za akcijo smo se odločili zaradi slabega ločevanja odpadkov pri gospodinjstvih, in sicer ločevanja na suho/mokro frakcijo. Akcija je bila namenjena osveščanju ljudi s ciljem, da povečamo količino suhih odpadkov. Med mokre se namreč trenutno še vedno odloži ogromno sekundarnih surovin, ki jih je mogoče oddati v predelavo zgolj s sortiranjem. Šlo je za preventivno akcijo. Ljudem smo želeli pojasniti, približati in izboljšati ločevanje odpadkov po frakcijah. Odziv je bil pozitiven. Želim si, da bi tovrstno akcijo ponavljali. Občani so željni informacij iz oči v oči, so radovedni in si želijo ločevati. Takšen stik vsekakor obrodi sadove. Ko se ti porodi vprašanje, dobiš odgovor takoj. Menim, da lahko veliko dosežemo s pogovorom, komunikacijo in preventivo. Želim si, da bi se ljudje začeli zavedati, da ne ločujemo zaradi komunale, ampak zaradi naše prihodnosti in čistega, zdravega okolja.

Zbirate tudi biološke odpadke. Kolikšen del občanov se je odločil za vašo storitev?

Zbiramo biološko razgradljive odpadke povzročiteljev v večstanovanjskih objektih, medtem ko imajo povzročitelji individualnih stanovanjskih objektov možnost kompostiranja ali pa predaje JKP Logu. Odpadke odvažamo enkrat tedensko. Skupaj z občinami razmišljamo o zimsko-letnem režimu, saj je v zimskem času bioloških odpadkov manj in bi jih lahko odvažali na 14 dni. V sistem zbiranja bioloških odpadkov je vključenih 46,7 % vseh povzročiteljev, primerjalno z letom 2014 za 0,5 % več. Kompostiranje pri individualnih stanovanjskih objektih je nekaj, o čemer bi želela, da začnemo bolj intenzivno razmišljati. Če imamo sami vrt in pridelujemo hrano, je smiselno, da tudi sami kompostiramo. Hrana, ki jo pridelamo doma, je bolj kakovostna. Če imamo seveda možnost, je prav, da jo izkoristimo.

Po spremembah zakonodaje glede čiščenja in odvajanja odpadnih vod so si v marsikateri komunali oddahnili, saj so roki za namestitev malih čistilnih naprav oddaljeni. Kako boste rešili to nalogo in kako bodo občine pomagale gospodinjstvom?

Storitev odvajanja odpadnih voda opravljamo v občinah Ravne na Koroškem, Prevalje in Mežica. Uredba o čiščenju in odvajanju odpadnih vod je male čistilne naprave prestavila za nekaj časa v prihodnost. V naši, Mežiški dolini imamo že 3 centralne čistilne naprave. Občani Prevalj jo bodo imeli v bližnji prihodnosti. Kjer se ni možno priključiti na čistilno napravo, je pravzaprav nujno poskrbeti za čiščenje odpadnih vod na drugačen način oziroma z malo čistilno napravo. Zakonodaja nas na nek način sili k ekologiji, kar se mi zdi pravilno. Sistem greznic, nenadzorovani izpusti grezničnih odplak, so samo eno od področij, ki jih je nujno potrebno urediti. V naši dolini je že nekaj malih čistilnih naprav, recimo Leše. Vsekakor moramo ljudem pri tem načrtovano pomagati. Želela bi si, da bi skupaj z lokalnimi skupnostmi to letos dorekli. Kje so območja aglomeracije, je že določeno s predpisom, ni pa še vrisano na kartah. Potem bo potrebno prebivalcem pomagati pri uresničitvi. Naš interes je, da sodelujemo, saj ni dovolj, da je MČN postavljena. Potrebno je, da funkcionira. Zahtevani so monitoringi in mi smo tisti, ki jih znamo in zmoremo zagotavljati.

Koroško območje je znano po starih ekoloških bremenih. Koliko se to pozna pri kakovosti vode in kaj opažate pri uporabi vode v zadnjih letih?

Zgornji del Mežiške doline je obremenjen s preteklo industrijsko zgodovino. Storitev oskrbe s pitno vodo opravljamo v občinah Ravne na Koroškem, Prevalje in Mežica. Pri rednih vzorčenjih pitne vode se občasno pojavljajo neskladni vzorci pitne vode glede na mikrobiologijo. Kemijski vzorci so do sedaj vsi skladni in v vodi ni prisotnih npr. težkih kovin, nitritov … Podrobnejše poročilo o pitni vodi za leto 2015 imamo objavljeno na naši spletni strani. Naša pitna voda je visoke kakovosti in jo lahko pijemo iz pipe, kar tudi promoviramo. Kakšna prednost je, da živimo na področju kakovostne pitne vode, se pravzaprav premalo zavedamo. Voda je dobrina, ki bo pridobivala na vrednosti. Naši viri še niso vsi izkoriščeni, vode imamo v izobilju. Prav pa je, da se zavedamo, da moramo tudi z vodo varčevati.

Vaše podjetje opravlja poleg obvezne javne gospodarske službe tudi več tržnih dejavnosti. Kaj pomeni prihodek od tržnih dejavnosti za stabilno poslovanje podjetja?

Prihodki od tržnih dejavnosti so za opravljanje naše dejavnosti izrednega pomena. Dejansko imamo možnost pridobiti razliko, s katero lahko pokrivamo stroške na obveznih javnih gospodarskih službah in s tem nižamo ceno za končnega uporabnika pri odpadkih, vodi, odvajanju in čiščenju odpadnih vod. V tem letu smo pridobili eno takšno dejavnost, in sicer jo opravljamo za JKP Dravograd. Drugače smo dejansko odvisni od občin in njihovih investicij. Dejstvo pa je, da lahko tržno dejavnost opravljamo le s prostimi kapacitetami. Včasih se zdi, da smo v začaranem krogu, vendar sem mnenja, da se morajo ravno tržne oziroma posebne dejavnosti krepiti.

Kako občani v vaših štirih občinah skrbijo za zeleno arhitekturo bivalnega okolja, za lepše okolje in turistično privlačnost krajev? Je vsako leto boljše? Kaj pogrešate?

Vzdrževanje javnih površin opravljamo le v dveh občinah, in sicer na Ravnah na Koroškem in na Prevaljah v skladu z njihovimi naročili. Je zelo občutljivo področje, saj imamo občani in turisti vedno višja pričakovanja. Urejenost in turizem gresta z roko v roki. Tudi na našem koncu Slovenije se zadeve spreminjajo. Lokalne skupnosti vsako leto poskrbijo za kakšno novo pridobitev, zanimivost, tako za občane kot za potencialne obiskovalce.

Pokrivate štiri koroške občine. Katere so prednosti takšne komunalne organiziranosti?

Pred JKP Log je 40. obletnica obstoja. To je kar zavidljiva obletnica. Sama verjamem v učinek sinergije in menim, da bi se morali združevati na področju celotne regije. Kocerod je primer, kako se to da, če le obstaja volja. Komunale kot javna podjetja smo servis za končnega uporabnika. Naše naloge so večplastne: opraviti najboljšo storitev za najbolj optimalno ceno, zagotavljati neoporečno življenjsko okolje, osveščati ljudi o pomembnosti zdravega okolja in biti neopazen, a vpliven del življenja vsakega posameznika. Ali ste kdaj pomislili, od kod pride voda, ki priteče iz pipe? Ali ste kdaj pomislili, kaj se zgodi z odpadno plastenko? Ali ste kdaj pomislili, kam odteče odpadna voda, ko umivamo posodo? Vse te stvari so za sedanji način življenja samoumevne, a nujne za naše življenje. Ne moremo se več voziti z vozom na konjsko vprego, če poznamo avto. Trg je neusmiljen, cene storitev, materiala se nenehno spreminjajo. Tradicija je v našem podjetju doma. Imamo izkušnje, znanje, sposobnosti, ki se jih ne da pridobiti čez noč.

Potrebno je pogledati preko naših okvirov, preko meja. Recimo, v Avstriji zahtevajo, da ima komunalno podjetje dobiček. Na celotnem območju Avstrije imajo 16 komunalnih podjetij, prebivalcev pa je čez 8 milijonov. V razmislek nam vsem. Vsaka drobitev podjetja prinaša s sabo višje stroške, ki so povezani z dodatno opremo, z odvisnostjo od podizvajalcev, višjimi stroški uprave, neizkoriščenostjo osnovnih sredstev. Menim, da je sedaj priložnost, da nekaj spremenimo, da posodobimo podjetje in začnemo gledati naprej. V povezovanju je prednost, tako sem prepričana.