Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja - EOL 108

|
 
Ministrstvo za okolje in prostor odgovarja na vprašanje o vsebini Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025 ter o rešitvah v predlogu zakona o dimnikarskih storitvah. Ministrstvo za infrastrukturo Zavod Ekopren vprašuje, kdaj bo Slovenija začela spodbujati kolesarje v službo s plačilom kilometrine za kolesarje. Čebelarstvo Hrastar pa je naslovilo vprašanje na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odgovorila je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
 

Kakšen bo program ravnanja z radioaktivnimi odpadki

Ali predviden sprejem Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025 pomeni, da bo zagotovljeno celovito ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom vključno s programom odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK-a?

Da, resolucija obravnava to področje, predvsem pa začrta smer urejanja tega področja. (Vlada RS je obravnavala Resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016 – 2025 na 78. redni seji, in sicer 10. 3. 2016 in jo poslala Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku.)

Za dimnikarje po novem licenčni sistem

V javni obravnavi o predlogu zakona o dimnikarskih storitvah je več različnih mnenj spodbudila odločitev, da se uvede licenčni sistem. Zakaj takšna odločitev in kako bo zakon zagotovil načrtne preglede kurilnih naprav, ki močno obremenjuje okolje?

Ministrstvo je ocenilo, da zaradi zagotovitve ciljev varstva okolja izvajanje dimnikarskih storitev ne more biti prepuščeno trgu, temveč da je tudi v prihodnje potrebna regulacija tega področja. Na področju dimnikarskih storitev želimo omogočiti konkurenco med dimnikarskimi družbami. Iz tega razloga želimo priti iz koncesijske ureditve v licenčno. Uporabniku dimnikarskih storitev želimo omogočiti izbiro dimnikarske družbe, kar je mogoče zagotoviti z uvedbo licenčnega sistema. Licenco bodo dimnikarju podeljevale (in odvzemale) upravne enote. Licenca ne bo krajevno omejena (veljala bo za celotno območje RS) in ne časovno omejena (trajna). Novi zakon ureja tudi inšpekcijski nadzor ter strukturo cen (ki je maksimirana).

Predlog zakona predvideva inšpekcijski nadzor. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov, ki urejajo izvajanje dimnikarskih storitev, je glede na medresorsko naravo tematike v pristojnosti več inšpekcij. Določbe v zvezi z varstvom okolja nadzira inšpekcija, pristojna za varstvo okolja, nadzor glede varstva pred požarom pa izvaja inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Nad cenami dimnikarskih storitev izvaja nadzor inšpekcija, pristojna za trg.

Ministrstvo je vprašanju nadzora posvetilo veliko pozornosti, saj se zavedamo, da je prav nadzor bistven za učinkovito izvajanje predpisa in doseg zastavljenih ciljev. Ministrstvo je pri tem preučilo več različnih možnosti - od prenosa inšpekcijskega nadzora nad uporabniki na občinske inšpekcije do javnega pooblastila zunanji pravni osebi za izvajanje nadzora nad opravljanjem dimnikarskih storitev.

Ministrstvo je glede prenosa inšpekcijskega nadzora nad uporabniki na občinske inšpekcije opravilo razgovore s predstavniki občinskih združenj ter ministrstvom, pristojnim za javno upravo. Kljub možnosti, da bi prišlo do prenosa finančnih sredstev zaradi povečanega obsega pristojnosti in dela občinskih in medobčinskih inšpekcij, se občine s takšno rešitvijo niso strinjale, tako da je ministrstvo to rešitev opustilo.

Nadalje je Ministrstvo preučilo možnost podelitve javnega pooblastila reprezentativnemu združenju v obliki novoustanovljene zbornice, ki bi opravljala nadzor. Po oceni ministrstva bi bilo za opravljanje nadzora v takšni instituciji potrebno zagotoviti zadostno število usposobljenega kadra (od 5 do 8 zaposlenih), ki bi delovali neodvisno ter zaradi transparentnosti delovanja ne bi smeli sami izvajati dimnikarskih storitev. V tej luči je bilo potrebno preučiti tudi način financiranja zbornice ter smiselnost ustanovitve tovrstne institucije z vidika nadziranja delovanja zbornice s strani podeljevalca javnega pooblastila, torej ministrstva. Če ministrstvo z javnim pooblastilom delegira naloge in pristojnosti drugi instituciji, mora nad njenim delovanjem samo izvajati nadzor, kar ponovno pomeni kadrovsko in finančno breme za državo. Prav tako je potrebno vzeti v obzir, da tudi če bi zbornica izvajala nadzor, je to lahko le nadzor nad izvajalci, ne pa nad uporabniki, kar pomeni, da ta del nadzora še vedno ostane na državi (na inšpekciji, ki bo v vsakem primeru potrebovala dodatne kadrovske okrepitve). Potrebno pa je upoštevati tudi časovni vidik ustanavljanja tovrstne institucije tako v smislu zakonodajne podlage kot tudi dejanske ustanovitve zbornice. Upoštevajoč kadrovske, administrativne in finančne posledice, ki bi jih s seboj prinesla ustanovitev zbornice, je ministrstvo ocenilo, da njena ustanovitev ne predstavlja najboljše oziroma najbolj smiselne rešitve.

Odločitev je torej bila, da bomo nadgradili informacijski sistem in tako omogočili nadzor nad kurilnimi napravami z dodatnimi kadri na inšpekcijskem nivoju.

MZI bo podprlo kolesarjenje

V zvezi s projektom »S kolesom v službo« sprašujemo pristojno ministrstvo, kdaj bodo spodbujali kolesarjenje v službo s plačilom kilometrine za kolesarje, kot je primer dobre prakse v Evropi (bike2work). To je del uresničevanja OPTGP2020.

Povračila stroškov prevoza v službo v Sloveniji ureja Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, a to ni v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo. Uredba v 3. členu natančno določa način prevoza in višino povračila stroškov za prevoz na delo. Za javni sektor so stroški povrnjeni na podlagi Kolektivne pogodbe za javni sektor KPJS in aneksov k tej pogodbi. Za spremembe in dopolnitve zgoraj navedene uredbe je pristojno Ministrstvo za finance, za Kolektivno pogodbo pa Ministrstvo za javno upravo in tudi Ministrstvo za finance.

Ministrstvo za infrastrukturo bo v finančni perspektivi 2014-2020 izvedlo javne razpise za sofinanciranje projektov gradnje kolesarske infrastrukture (kolesarke poti/steze/pasovi, parkirišča za kolesa, kolesarnice) znotraj urbanih naselij v Sloveniji, katerih upravičenci so lokalne skupnosti. Ravno tako financiramo pripravo 63 celostnih prometnih strategij, v katerih morajo občine sprejeti ukrepe in akcijski načrt za trajnostno načrtovanje prometa v prihodnje, med njimi tudi na področju spodbujanja kolesarjenja. S temi ukrepi se bodo izboljšali pogoji za kolesarjenje v mestih in povečalo število poti opravljenih s kolesom. Poleg teh ukrepov so predvideni razpisi za gradnjo P+R parkirišč, izboljševanje pogojev za hojo (pločniki, peš cone) in urejanje postajališč JPP, s katerimi bomo prispevali k zmanjševanju rabe osebnega avtomobila in tako ciljem OPTGP2020.

Vsi podatki na živilu morajo biti v slovenščini

Pri prenovi celostne grafične podobe in nalepk za embalažo medu nas zanima naslednje: Ali mora biti celoten tekst, ki je na embalaži, v slovenskem jeziku in ali je dovolj, da so v slovenščini le nujni podatki, kot so ime izdelka, lot, država izvora itd.? Zanima nas tudi, kako je z logotipom? So znotraj logotipa lahko uporabljene tuje besede, kot je npr. honey?

V skladu z Uredbo EU št. 1169/2011 (člen 6, 7, 8, 12, 13 in 15) in Zakonom o javni rabi slovenščine - Ur.l.RS, št. 86/2004 morajo biti vsi podatki na živilu v slovenskem jeziku. Dodatno se lahko uporabi tudi večjezični tekst. Tuji izrazi, ki so splošno poznani potrošnikom, npr. Ketchup, ali če so kot del logotipa, pa se lahko uporabljajo.

Na spletni strani UVHVVR, na povezavi http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zivila/oznacevanje_zivil/, je objavljen razlagalni dokument Evropske Komisije in rubrika Vprašanja in odgovori, kjer so boste našli podrobnejše informacije. 

Pretekla vprašanja in odgovori