Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja - EOL 107

 
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo vprašali, kaj se dogaja s pobudo za Svetovni dan čebel, saj dobiva slovenska zamisel širšo mednarodno podporo, in kaj bo Slovenija storila, da poveča odstotek samooskrbe in agroživilski sistem poveča svojo konkurenčnost.
 

Morda že drugo leto svetovni dan čebel

Na celjskem sejmu ApiSlovenija je kmetijski minister skupaj z zainteresiranimi partnerji podpisal pobudo za Svetovni dan čebel. Zakaj ste se odločili za ta dokument in kako bodo potekale priprave, da pridejo čebele do upravičene globalne pozornosti?

Okrogla miza »20. maj, svetovni dan čebel – priložnost za vse«, ki je potekala v organizaciji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije in Čebelarske zveze Slovenije ter v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, ob robu 39. dnevov ApiSlovenija 2016, 12. 3. 2016 v Celju, je ena izmed številnih aktivnosti, ki jih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije izvaja z namenom promocije pobude in s tem pridobivanja podpore.

Na okrogli mizi so poleg ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije mag. Dejana Židana in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška ter Eve Štravs Podlogar, v. d. generalne direktorice Direktorata za turizem in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo sodelovali, tudi tuji ministri in drugi visoki predstavniki, pristojni za kmetijstvo, ki so med prvimi podprli prizadevanja Slovenije na področju čebelarstva in pobudo za Svetovni dan čebel, in sicer: Petar Ivanović, minister za kmetijstvo in razvoj podeželja Črne gore, Patrik Mlynář, namestnik ministra na Ministrstvu za kmetijstvo Češke republike, István Nagy, namestnik ministra na Ministrstvu za kmetijstvo Madžarske ter Zoran Rajić, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in varstvo okolja Republike Srbije. Udeležence okrogle mize je nagovoril v obliki video izjave tudi komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella.

Namen okrogle mize je bil opraviti razpravo o možnostih za nadaljnji razvoj v čebelarstvu in zlasti o priložnostih, ki jih prinaša pobuda za svetovni dan čebel za kmetijstvo, druge gospodarske panoge ter okolje.

Udeleženci okrogle mize so sprejeli dokument t.i. »communiqué«, ki vsebuje ključna sporočila iz razprave. K podpisu dokumenta sta pristopila tudi zvezni minister za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo Republike Avstrije Andrä Rupprechter ter minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Francije Stéphane Le Foll, ki se okrogle mize zaradi drugih obveznosti nista utegnila udeležiti.

Komunika predstavlja pomembno sporočilo mednarodni javnosti in hkrati povabilo drugim državam, da nas podprejo v teh prizadevanjih. V dokumentu so naslednji poudarki: i) državam podpisnicam je skupno zavedanje, da so čebele in drugi opraševalci ključnega pomena za trajnostno kmetijsko proizvodnjo in varnost preskrbe s hrano ter za okolje v smislu ohranjanja ekološkega ravnotežja in zagotavljanja ohranjanja biotske raznovrstnosti v naravi; ii) države podpisnice so si enotne v stališču, da je treba spodbujati ozaveščanje vlad in javnosti o pomenu čebel in čebelarstva, saj so čebele in ostali opraševalci v zadnjem času vse bolj ogroženi ter iii) s strani držav podpisnic je prepoznano, da pobuda za svetovni dan čebel predstavlja enega izmed ključnih načinov za krepitev naše skupne skrbi za čebele, saj ima pobuda pozitivne učinke za kmetijstvo in okolje ter prinaša številne priložnosti za druge gospodarske panoge. Prav tako lahko pomembno prispeva k mednarodnemu sodelovanju pri reševanju globalnih problemov, kot so zagotavljanje globalne varnosti preskrbe s hrano, izkoreninjenje oziroma odpravo lakote in ohranjanju okolja, da se prepreči nadaljnja izguba biotske raznovrstnosti in degradacija ekosistemskih storitev. Na ta način bi pomembno prispevali k razvojnim ciljem tisočletja, ki so opredeljeni v Razvojni agendi do leta 2030.

Letos smo pričeli s formalnim postopkom za razglasitev svetovnega dneva čebel pri Organizaciji združenih narodov, in sicer v okviru FAO, specializirane agencije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Glede na formalni postopek FAO je potrebno izvesti 3 korake: 1) pobudo predstaviti septembra na Odboru za kmetijstvo, 2) nato sledi obravnava na Svetu FAO in 3) nato na Konferenci FAO julija 2017. Po pridobitvi podpore s strani FAO bo pobuda predstavljena še istega leta Generalni skupščini ZN. Tako lahko pričakujemo razglasitev svetovnega dneva čebel jeseni 2017 ter prvo obeleženje tega dne leta 2018. Pobuda je že uvrščena na dnevni red septembrskega zasedanja Odbora za kmetijstvo FAO. 20. maja, prav na dan, za katerega si prizadevamo, da bo postal svetovni dan čebel, pa je v Sloveniji na obisku generalni direktor FAO Da Silvo. V okviru FAO si bomo prizadevali, da področje čebel ponovno dobi svoje mesto med delovnimi področji te organizacije.

Dosedanji odzivi s strani predstavnikov držav, ki jim je bila pobuda predstavljena, so izredno pozitivni in gredo v smeri močne podpore pobudi. Pobuda je bila predstavljena kmetijskim ministrom na Svetu za kmetijstvo in ribištvo maja 2015, številnim veleposlanikom, akreditiranim v Sloveniji, predsedujočim regionalnim skupinam FAO in generalnemu direktorju FAO ob robu zasedanja ministrske konference FAO v lanskem letu. Pobudo predstavljamo tudi širši javnosti na številnih sejmih po Sloveniji in v tujini (Agra, Berlinski zeleni teden, dan odprtih vrat Združenih narodov v Ženevi ipd.). Pri teh aktivnostih sodelujejo vsi vladni resorji (Ministrstvo za zunanje zadeve in njihova mreža veleposlaništev, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za zdravje, Slovenska turistična organizacija, Urad vlade za komuniciranje). V okviru našega ministrstva deluje tudi projektna skupina, ki usklajuje te aktivnosti.

Iz dosedanjih bilateralnih srečanj z visokimi predstavniki drugih držav ugotavljamo, da je številnim državam skupna skrb za čebele in da je Slovenija prepoznana po skrbi zanje in velja oziroma pridobiva na ugledu kot država čebelarjev in razvitega čebelarskega sektorja. Številne aktivnosti in ukrepi, ki jih izvajamo na področju zaščite čebel in podpore za čebelarski sektor, so prepoznani kot primeri dobre prakse (financiranje javne svetovalne službe v čebelarstvu, rejski program za kranjsko čebelo, Evropski medeni zajtrk ipd.). Številne države tako izražajo interes po krepitvi sodelovanja na tem področju. Takšno sodelovanje pa predstavlja tudi izhodišče za začetek oziroma krepitev sodelovanja na drugih področjih in konkretnih projektih.

Razvoj lokalne samooskrbe je ena od prioritet

Po statističnih podatkih naj bi v Sloveniji zaužili le 40 % doma pridelane hrane, torej tiste, ki je slovenskega izvora. S katerimi ukrepi lahko Slovenija poveča odstotek samooskrbe in kako bi moral celotni agroživilski sistem povečati svojo konkurenčnost?

Ukrepi za samooskrbo: Ministrstvo se zaveda pomena samooskrbe z lokalnimi živili, saj lokalna samooskrba zagotavlja državno varnost za obdobje ekonomskih kriz ter zmanjšuje odvisnosti od zunanje trgovine, kar je pomembno predvsem v času motene globalne oskrbe. Poleg tega lokalna samooskrba prispeva k urejenosti in obdelanosti podeželja, ohranjanju delovnih mest na podeželju in v živilsko predelovalni industriji, varovanju ter izboljšanju zdravja prebivalstva kot posledica uživanja s stališča prehranske vrednosti kakovostnejše hrane. Zavedanje o pomenu lokalne trajnostne oskrbe z vidika zagotavljanja javnih dobrin je v Sloveniji čedalje pomembnejše področje, ki mu bo treba nameniti vse več pozornosti. Ministrstvo za kmetijstvo si pri tem prizadeva z različnimi dejavnostmi in ukrepi (promocijske dejavnosti, priprava navodil ali smernic za kratke verige itd.), vendar je potreben skupen nastop, povezovanje in dobro sodelovanje med različnimi organi.

Vzpodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta ena od prioritet skupne kmetijske politike EU in tudi strateška usmeritev slovenske kmetijske politike v skladu z Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri«.

V okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020, in sicer predvsem preko ukrepa LEADER in ukrepa Sodelovanje, se izvajajo podpore z namenom povezovanja in skupnega nastopa na trgu, izvedbe naložb v nakup opreme in ureditev prostorov za potrebe trženja ter promocijskih dejavnosti na lokalni ravni, povezanimi z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov. Preko ukrepa Sodelovanje se podpirajo raznovrstne oblike sodelovanja različnih akterjev na podeželskih območjih ter jim tako omogočajo lažje premagovanje ekonomskih, okoljskih in drugih omejitev, s katerimi se ti soočajo zaradi razdrobljenosti in nepovezanosti. V okviru tega ukrepa se podpore dodeljujejo tudi za horizontalno in vertikalno povezovanje udeležencev v dobavni verigi, za razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske dejavnosti na lokalni ravni.

Z namenom skupnega nastopanja na trgu in boljšega povezovanja primarnih proizvajalcev je bila v letu 2013 sprejeta tudi Uredba o podpori za spodbujanje tržnega združevanja primarnih proizvajalcev kmetijskih proizvodov (Uradni list RS, št. 92/2012). Na podlagi tega ukrepa je bilo na javnem razpisu izbranih 8 upravičencev in sicer v naslednjih sektorjih oziroma področjih: pet za povezovanje ekoloških proizvajalcev, 2 upravičenca za povezovanje v prašičereji in eden v sektorju zelenjave.

Ministrstvo za finance je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 90/12), ki zaradi spremembe 14.a člena ZJN-2 naročnikom omogoča, da iz postopka javnega naročanja izločijo posamezne sklope naročila, pri čemer pa skupna vrednost teh sklopov ne sme presegati 80.000 EUR in 20 % skupne vrednosti vseh sklopov javnega naročila. Izločene sklope lahko naročniki oddajo brez izvedbe postopka javnega naročanja oz. objave teh sklopov na portalu javnih naročil ali v Uradnem listu Evropske unije. Izločajo lahko npr. ekološke pridelke oziroma živila (ekološka sveža zelenjava, mleko in mlečni izdelki, meso, jabolčni sok,…) in vsa živila, ki jih lahko zagotavljajo lokalni pridelovalci in predelovalci.

V okviru Zakona o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS št. 102/11 z dop. 18/12 in 24/2012) je obveznost vseh javnih ustanov, da nabavijo vsaj 10 % ekoloških živil oz. živil iz preusmeritve v ekološko kmetijstvo. Tradicionalni slovenski zajtrk je tudi priložnost, da se vzpostavijo novi stiki med dobavitelji (ekološkimi kmeti, predelovalci,…) in javnimi zavodi tudi za tovrstne pridelke oz. živila. javnih ustanovah.

MKGP je v sodelovanju z Ministrstvom za finance pripravilo Priporočila za javno naročanje živil (v nadaljnjem besedilu: Priporočila), ki jih je dne 19. 9. 2013 sprejela tudi Vlada RS in so objavljena na spletni strani ministrstva. Priporočila opredeljujejo možne načine naročanja živil in napotujejo javne naročnike k naročanju sezonskih živil ter uresničevanju načela kratkih verig v prehranski verigi, s čimer se zagotavlja večja kakovost in varnost hrane, ki jo uživajo otroci, hkrati pa se povečuje delež lokalne oskrbe. Za posamezne vrste živil določajo tudi konkretna priporočila glede zahtev po kakovosti, način vključevanja teh zahtev v razpisno dokumentacijo za oddajo javnega naročila in način preverjanja, ali ponudnik v postopku javnega naročanja ter pri dobavah izpolnjuje te zahteve.

Z namenom osveščanja vseh akterjev v tej zvezi je MKGP organiziralo z regijskimi partnerji po vsej Sloveniji konference na temo Kratke preskrbne verige.

Vlada RS je 2012. sprejela sklep o razglasitvi dneva slovenske hrane, s katerim želimo domači hrani dati pomemben pečat in s tem pokazati podporo domačim pridelovalcem in predelovalcem, ter spodbuditi zavedanje in pripadnost javnosti o pomenu domače pridelave in predelave hrane ter njenem uživanju. Na dan slovenske hrane je tudi Tradicionalni slovenski zajtrk, tretji petek v novembru. MKGP s partnerji preko tega projekta spodbuja uživanje lokalne hrane, lokalno trajnostno oskrbo in omogoča vzpostavljanje novih stikov med javnimi zavodi in lokalnimi pridelovalci in predelovalci.

Shema šolskega sadja (SŠS) in povezovanje šol s slovenskimi (lokalnimi) pridelovalci sadja in zelenjave; v SŠS šole spodbujamo, da sadje in zelenjavo, ki ju brezplačno razdeljujejo učencem, nabavljajo od slovenskih pridelovalcev (največkrat od lokalnih). Šole imajo možnost, da z lokalnimi pridelovalci sadja in zelenjave sodelujejo v okviru spremljevalnih izobraževalnih dejavnosti, ki so obvezen element SŠS.

O pomenu slovenskega kmetijstva, proizvodnje hrane za družbeni, gospodarski in socialni položaj ter urejenem podeželju, ki je še naprej tudi poseljen, je potrebno komunicirati s potrošnikom in tudi drugimi ciljnimi segmenti. MKGP je zato v minulem obdobju izvedlo več promocijskih kampanj za povečanje potrošnje lokalne hrane. Zavedamo se namreč, da je proizvodnja hrane ena najbolj strateško pomembnih področij v državi. 

Pretekla vprašanja in odgovori