Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja - EOL 106

Ministrstvo za okolje in prostor tokrat odgovarja na dvoje vprašanj: kako bo Slovenija pristopila k izvedbi Pariškega sporazuma in kaj želi doseči s pozivom uporabnikom malih kurilnih naprav, naj upoštevajo dobre prakse pri kurjenju drv.
 

Komisija pripravlja poseben dokument po Pariškem dogovoru

Kako bo Slovenija pristopila h konkretizaciji izvedbe podnebnega sporazuma v Parizu?

Pariški sporazum je bil sprejet na konferenci pogodbenic podnebne konvencije ZN v Parizu, 12. 12. 2015. Prvi korak, ki sledi, je slavnostni podpis sporazuma, ki bo na povabilo GS ZN Ban Ki-moona potekal 22. 4. 2016 v New Yorku. Udeležili se ga bodo nekateri najvišji politični predstavniki 196 držav pogodbenic podnebne konvencije, med njimi tudi številni predsedniki držav ali vlad ter ministri za okolje in podnebne spremembe. Podpis sporazuma bo odprt eno leto, nato pa bodo do leta 2020 v državah pogodbenicah potekali postopki ratifikacije sporazuma, da bi le-ta pričel veljati in se začel izvajati z letom 2020. Slovenija bo ratificirala sporazum usklajeno z EU in drugimi državami članicami.

Slovenija pristopa k obveznostim zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v sklopu skupnega napora Evropske unije. Evropski svet je že oktobra 2014 potrdil cilj skupnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za najmanj 40 % do leta 2030 glede na leto 1990, ob tem pa izrazil tudi namero, da bo ta cilj ponovno preučil na podlagi zaključka pogajanj. Na zasedanju 18. 12. 2015 je zato Evropski svet že povabil Evropsko komisijo in Svet ministrov, da do marca 2016 pripravita potrebno oceno rezultatov Pariškega sporazuma in aktivnosti za začetek izvajanja sporazuma. Za ta namen Komisija že intenzivno pripravlja poseben delovni dokument ("Staff Working Dokument") z ekspertno analizo Pariškega dogovora. Ta dokument bo podlaga za razpravo ministrov za podnebne spremembe na zasedanju 4. 3. 2016, dokončne odločitve in korake za naprej za raven EU in držav članic pa bodo nato potrdili voditelji na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta. Slovenija bo intenzivno sodelovala v tej razpravi, nato pa sledila skupnemu dogovoru na ravni EU za naslednje korake v letu 2016 in kasneje.

Cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU do leta 2030 in razdelitev tega cilja med državami članicami bo namreč predmet novega podnebnega energetskega zakonodajnega svežnja EU. Prvi zakonodajni predlog glede reforme sheme EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) je Komisija že predlagala poleti 2015, letos julija pa naj bi predstavila tudi delitev bremen zmanjševanja emisij v drugih sektorjih med državami članicami. Pričakovati je, da se bodo pogajanja o teh predlogih intenzivirala v drugi polovici letošnjega leta, nato pa nadaljevala v leto 2017.

Kakšna je dobra praksa pri kurjenju drv?

MOP je vse uporabnike malih kurilnih naprav pozval, naj upošteva dobre prakse pri kurjenju in pravilni pripravi drv. Kaj lahko dejansko stori ministrstvo na tem področju, še posebej, ker stroka poudarja, da bi prav s toplotnimi črpalkami dosegli večjo učinkovitost pri zniževanju porabe primarnih virov energije in zmanjšali emisije CO2?

Opozorila glede pravilne priprave drv in pravilnega kurjenja izvajamo v sklopu aktivnosti izobraževanja, svetovanja in komuniciranja z javnostmi z namenom izboljšanja kakovosti zunanjega zraka. To aktivnost predpisujejo Načrti kakovosti zraka, ki so bili v zadnjih treh letih sprejeti za vsa območja preseganj (teh je v Sloveniji sedem: mestne občine Murska Sobota, Maribor, Celje, Kranj, Ljubljana in Novo mesto ter Zasavske občine) z več kot 35-imi dnevi presežene dnevne mejne koncentracije PM10 delcev. Načrti so dostopni na spletni strani: http://www.mop.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/okolje/zakon_o_varstvu_okolja/kakovost_zraka/. Ukrepi, ki so določeni v načrtih, so naravnani tako, da učinkovito in uspešno trajno skušajo zmanjšati vire, ki povzročajo slabo kakovost zraka. Ker so zdaleč največji vir onesnaženja zraka male kurilne naprave, je glavnina ukrepov osredotočena na to področje. Naslednja skupina ukrepov je usmerjena k zmanjšanju virov iz prometa, tretja skupina ukrepov pa je namenjena ukrepom iz gospodarstva ter splošnim in podpornim ukrepom, kamor sodi tudi omenjeno ozaveščanje. Po načrtih kakovosti zraka je vsako območje glede na zgoščenost poselitve in glede na Lokalni energetski koncept razdeljeno na podobmočja, kjer je za vsako podoobmočje določeno, kateri je prednostni način ogrevanja: na zgoščenih območjih poselitve z daljinskim ogrevanjem ali na zemeljski plin; na odročnem zgoščenem območju poselitve bo prednostni način ogrevanja na mikrosistem na daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, na ostalih nezgoščenih območjih poselitve ni določen prednostni način ogrevanja. Tej logiki sledijo tudi subvencije Eko sklada oz. omejitve pri pridobivanju subvencij glede na območja bivanja prosilcev. Na območjih, kjer je prednosten način ogrevanja določeno daljinsko ogrevanje ali ogrevanje na plin, so subvencije za nakup kurilnih naprav, vključno s toplotnimi črpalkami, omejene, sicer pa so dostopne. Na takšen način ocenjujemo, da je možno z omejenimi finančnimi viri v najkrajšem času doseči izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.

Ukrepi za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka so sicer v veliki meri skladni s prizadevanji za zmanjšanje emisij CO2 oz toplogrednih plinov, pri čemer pa glede toplotnih črpalk opozarjamo tudi na to, da bi le-te k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov prispevale več, če bi bil vir električne energije za njihovo delovanje v celoti iz obnovljivih virov energije - OVE (v Sloveniji imamo 26,2 % električne energije pridobljene iz OVE - leto 2011), hkrati pa da je pri vgradnji in učinkoviti uporabi toplotnih črpalk potrebna zadostna predhodna toplotna izolacija stavb ter primerna vmestitev ogrevalnega sistema, kar predstavlja pogoj, ki pogosto ni izpolnjen, zato nekritično subvencioniranje toplotnih črpalk po našem mnenju ni upravičeno. 

Pretekla vprašanja in odgovori