Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja - EOL 104/105

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tokrat odgovarja na vprašanja o kmetijskih subvencijah in nesorazmerjih pri porabi sredstev za intenzivno kmetijstvo in Naturo 2000, o pogajanjih z Italijo glede imena Teran in o kmetijski politiki do oljkarjev. Do zaključka redakcije odgovorov MOP nismo prejeli.
 

Vsak kmet mora izpolnjevati zahteve iz naslova navzkrižne skladnosti

Ali je točen podatek, da gre vsako leto 37 % evropskega proračuna za kmetijske subvencije, v veliki večini za intenzivno kmetovanje, za projekte Life +, ki edini podpirajo naravovarstvene projekte na območju Nature 2000, pa 0,3 odstotka?

Navedba, da gre vsako leto 37 % evropskega proračuna za kmetijske subvencije je pravilna. Podatek izhaja iz poročila Evropskega računskega sodišča (ERS) o izvajanju evropskega proračuna v letu 2014.

Za področje Naravnih virov je bilo v letu 2014 porabljenih 57,5 mlrd € (skupni proračun EU 142,5 mlrd €). To področje porabe EU proračuna zajema skupno kmetijsko politiko, skupno ribiško politiko in okoljske ukrepe (program LIFE):
EKJS: 44,3 mlrd € (od tega trgovinski ukrepi 2,5 mlrd €)
EKSRP: 11,186 mlrd €
ESPR: (pomorstvo in ribištvo) 0,7 mlrd €
druga plačila: 0,4 mlrd € (projekti LIFE 221 mio €, zdravje, veterina …)

Glede intenzivnega kmetovanja, kot je bilo navedeno v prispevku, je treba upoštevati cilje skupne kmetijske politike:

1. povečati kmetijsko produktivnost – vendar mora vsak kmet, ki prejema subvencije, izpolnjevati zahteve iz naslova navzkrižne skladnosti. Te zahteve se nanašajo na varstvo okolja, javno zdravje, zdravje živali in rastlin, dobro počutje živali ter ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev kmetijskih zemljišč. Če kmetje ne ravnajo v skladu s temi obveznostmi, se njihov znesek subvencije zniža. Prav zahteve okolja do kmetijstva so operacionalizirane z zahtevnim instrument - navzkrižno skladnostjo, ki jo mora izpolnjevati prav vsak prejemnik subvencij v Evropi. V EU je 8 milijonov prejemnikov sredstev iz naslova SKP. Navzkrižna skladnost zajema 13 predpisanih zahtev ravnanja (okolje, vode, habitati, krajinske značilnosti in še ...) in 7 standardov za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč.

2. zagotoviti primerno življenjsko raven kmetijske skupnosti,

3. stabilizirati trge,

4. zagotoviti redno preskrbo ter

5. zagotoviti, da je preskrba potrošnikom dostopna po primernih cenah.

Skupna kmetijska politika se izvaja preko dveh skladov: Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), ki v celoti financira neposredno pomoč EU (subvencije) in tržne ukrepe, ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ki skupaj z državami članicami sofinancira programe za razvoj podeželja.

Tudi oljkarji so prejeli nepovratna sredstva

Slovenski oljkarji se pritožujejo, da na državni ravni ni nobene posebne podpore za nove nasade oljčnikov in za sistematično pridelavo oljčnega olja, čeprav je na slovenskem delu Istre, v Brdih in na Goriškem vse več zanimanja za pridelovanje oljčnega olja. Nihče tudi ne preganja neprijavljenih oljarn, slovenski pridelovalci pa na pomembnih strokovnih tekmovanjih pobirajo najvišja priznanja. Oljarne bi lahko postale tudi del turistične ponudbe območja. Kaj načrtuje ministrstvo na tem področju pridelave?

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) izvaja uradni nadzor v skladu z rednim letnim programom dela. Slednje pomeni, da se nadzor sistematično izvaja nad vsemi registriranimi obrati nosilcev živilske dejavnosti, kamor spadajo tudi oljarne. Poleg vnaprej načrtovanih (rednih) aktivnosti je določen čas namenjen tudi za izredne oz. neplanirane aktivnosti. V tem sklopu UVHVVR obravnava prejete prijave, izvaja poostrene nadzore, ipd. Sem spadajo tudi nadzori nad neregistriranimi obrati nosilcev živilske dejavnosti, o katerih smo obveščeni iz različnih virov oziroma jih sami zaznamo.

V okviru PRP RS za obdobje 2014-2020 lahko pridobijo oljkarji podporo za ureditev nasadov oljčnikov v okviru podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva.

Do podpore bodo upravičeni naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in posaditev sadik ter nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo. Poleg tega lahko v okviru tega podukrepa dobijo podporo tudi za ureditev namakalnega sistema, ki je namenjen enemu uporabniku, ter nakup namakalne opreme, nakup specialne kmetijske mehanizacije, ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov, izboljšanju okolja, ki je namenjena ekološki pridelavi oziroma je namenjena kmetovanju na gorskih območjih, ipd. V okviru ureditve oljčnikov, bodo kot upravičeni stroški priznani tudi stroški prispevka v naravi v obliki lastnega dela vlagatelja in uporabe lastnega materiala (lesena opora, lastne sadike).

Podukrep 4.1 se izvaja horizontalno na območju celotne Slovenije, zato javna sredstva niso programirana ločeno po dejavnostih oziroma po nekih geografskih enotah. Ne glede na to, pa bodo javni razpisi lahko strukturirani po posameznih sklopih. Sklop lahko pomeni enega ali več sektorjev kmetijske pridelave oziroma predelave, vrste naložb, upravičene stroške, upravičence, lokacijo naložb ipd. Po posameznih sklopih poteka ločena obravnava vlog, vključno z ocenjevanjem vlog, in so zanje opredeljena ločena razpisana sredstva. V primerih, ko na posameznem sklopu razpisana sredstva niso porabljena, se proporcionalno razdelijo na sklope iz istega javnega razpisa, na katerih zaprošena sredstva presegajo razpoložljiva sredstva na posameznem sklopu.

Stopnja javne podpore je 30 odstotkov upravičenih stroškov naložbe in se poveča za 5 odstotnih točk (za naložbe na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo, za naložbe povezane z vključitvijo vlagatelja v izvajanje ukrepa EKO ali KOPOP), 10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij, 15 odstotnih točk (za sodelovanje v okviru EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti ali za kolektivne naložbe) ter 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov. Stopnje podpore iz prejšnjega odstavka se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Najnižji znesek javne podpore za navedene naložbe znaša 2.000 evrov na vlogo. Upravičenci, ki so kmetije in mikro podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova tega podukrepa pridobijo do vključno 500.000 evrov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova tega podukrepa pridobijo do vključno 3.000.000 evrov javne podpore.

Podobne podpore smo izvajali tudi pri PRP RS za obdobje 2007-2013 v okviru izvajanja ukrepa 121 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev. Izvedli smo 22 javnih razpisov, od tega se jih je 16 nanašalo tudi na oljkarstvo, en javni razpis pa je bil namenjen izključno za oljkarstvo. Na ukrepu 121 smo oprejeli 4.870 vlog, dobrili pa 3.184 vlog v skupni višini 142.308.413 evrov nepovratnih sredstev. Na področju oljkarstva smo skupno prejeli 16 vlog, odobrili pa smo 9 vlog v skupni višini 95.740 evrov nepovratnih sredstev, kar predstavlja cca. 0,07 % vseh odobrenih sredstev na temu ukrepu.

V okviru naložb namenjenih ekološki pridelavi smo v okviru ukrepa 121 prejeli 284 vlog, odobrili pa 170 vlog v skupni višini 6.120.929 evrov nepovratnih sredstev. Na področju ekološkega oljkarstva smo prejeli 7, odobrili pa 5 vlog v skupni višini 37.575 evrov, kar predstavlja 0,6 % vseh odobrenih sredstev za namen ekološke pridelave na ukrepu 121.

Z Uredbo o dopolnilnih dejavnostih (Uradni list RS, št. 57/15) se je določilo, da je dopolnilna dejavnost proizvodnja oljčnega olja v primeru, če oljke niso s kmetije oz. so nabavljene na drugih kmetijah. Med dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji pa je tudi storitev stiskanje kmetijskih pridelkov za olje. To je v primeru, če se le opravlja storitveno stiskanje za druge kmetije.

Za opremo za stiskanje oljk bo možno kandidiranje na javnih razpisih iz Progama razvoja podeželja za obdobje 2014 do 2020 na podukrepu 4.2 Predelava ali trženje kmetijskih proizvodov. Možno bo pridobiti nepovratna sredstva v deležu od 30 % do največ 50 % upravičenih stroškov.

Za naložbe v turizem na kmetiji bo možno kandidirati na javnih razpisih iz ukrepa 6.4, kjer bo predvidoma za povratna sredstva pridobiti subvencionirano obrestno mero in strošek bančne garancije.

O Teranu šele prvi pogovori z Italijo

Vinogradnik Stojan Kavčič vprašuje glede pogajanj z Italijo o čezmejnem Teranu. Kako bo urejeno poimenovanje in etiketiranje Terana na steklenicah slovenskih vinarjev v Italiji. Italijanski zakon o napisih zahteva, da je treba dati prednost italijanskim napisom pred tujimi. Ali bo torej slovenski Teran postal terrano, kar je za Slovence v Italiji tudi politični problem?

Pogovori z Italijo o morebitni čezmejni zaščiti označbe porekla Teran so šele v začetni fazi oz. je bil z italijanske strani šele izražen interes po taki zaščiti. Zato tudi ni mogoče napovedati tehničnih specifikacij take zaščite. Iz prvih pogovorov pa izhaja, da naj bi se v postopku morebitne čezmejne zaščite razširilo le območje pridelave tega vina na celotno planoto Kras.

Pretekla vprašanja in odgovori