Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja - EOL 103

|
 
V tokratni reviji odgovarja Ministrstvo za okolje in prostor na vprašanje, kdaj bo končan Program preprečevanja odpadkov, saj je Slovenija sprejela opomin EK, in zakaj ni prevzetih več kot polovico sveč, danih na trg in o možnostih za pridobitev sredstev, s katerimi bi lahko sanirali degradirana območja. Na vprašanje, kaj bo pomenilo novo državno podjetje Slovenski gozdovi d.o.o. za lesno predelovalno industrijo, je odgovorilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
 

Tudi pri odpadnih svečah je preveč sive ekonomije

MOP je november pospremil s sloganom Noben odpadek ni dober odpadek – prižgite svečo manj. Podatki kažejo, da se količine sveč, danih na trg, ne zmanjšujejo. Večji izziv je, da več kot polovico sveč ni prevzetih. Kje so vzroki za to stanje na trgu in s katerimi ukrepi bi ga lahko izboljšali?

Sklepamo, da se navedba, da »več kot polovico sveč ni prevzetih«, ne nanaša na prevzemanje odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih. Na pokopališčih prevzemajo ločeno zbrane odpadne nagrobne sveče izvajalci občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (komunalna podjetja) in po nam znanih podatkih pri tem ne prihaja do nobenih težav, povezanih z nerednim prevzemanjem. Izvajalci javne službe odpeljejo odpadne nagrobne sveče v zbirne centre, ki jih upravljajo, ter jih tam skladiščijo do oddaje v nadaljnjo predelavo. Sicer pa masa nagrobnih sveč, danih na trg, vključuje vosek, prevzete odpadne nagrobne sveče pa ne, zato nastaja razlika v masi med svečami, danimi na trg, in med prevzetimi.

V preteklih letih je prihajalo do težav ravno v tej fazi, ko prevzemniki teh odpadkov niso zagotavljali njihovega rednega prevzema od izvajalcev javne službe. Ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami je že od leta 2010, ko je bilo uveljavljeno njihovo ločeno zbiranje na pokopališčih, urejeno v skladu z načelom razširjene odgovornosti proizvajalcev. To pomeni, da vse stroške ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami krijejo proizvajalci, uvozniki in pridobitelji nagrobnih sveč:

(http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/podatki/Evidenca%20proizvajalci%20ONS02092015.pdf), kar lahko zagotavljajo vsak posebej ali pa v okviru skupnega načrta. Zaenkrat so vsi proizvajalci, uvozniki in pridobitelji vključeni v enega od štirih skupnih načrtov (http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/podatki/Evidenca_na%c4%8drti%20ravnanja%20z%20ONS%2002092015.pdf). Nosilec skupnega načrta v imenu in za račun svojih pristopnikov zagotavlja predpisano ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami. V ta namen pristopniki nosilcu skupnega načrta plačujejo vse stroške ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami po tarifi, ki jo določi nosilec skupnega načrta.

Sklepamo, da so vzroki za težave z zagotavljanjem predpisanega ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami podobni tistim, s katerimi se srečujemo pri drugih sistemih ravnanja z odpadki, ki so urejeni po načelu razširjene odgovornosti proizvajalcev - napačno (prenizko) določene tarife in/ali odpadne nagrobne sveče, za katere proizvajalci, pridobitelji ali uvozniki niso izpolnili svojih obveznosti v skladu s predpisanimi zahtevami. Gre za delo na črno oz. sivo ekonomijo, kar pa predstavlja širši družbeni problem, ki ga okoljska zakonodaja ne naslavlja posebej za noben segment, ampak je potrebno sodelovanje drugih pristojnih organov. Nadzor nad izvajanjem Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. Delo na črno pa je prepovedano z drugimi predpisi, katerih izvajanje nadzira tržni inšpektorat. Ker se za nagrobne sveče ob dajanju v promet plačuje tudi okoljska dajatev, izvajajo nadzor nad proizvajalci, uvozniki in pridobitelji tudi inšpektorji, pristojni za finančni inšpekcijski nadzor.

Program preprečevanja odpadkov kmalu v razpravi

Slovenija je prejela opomin Evropske komisije, ker še ni sprejela napovedanega Programa preprečevanja odpadkov. Program naj bi bil sprejet do konca leta. Kdaj se bo to zgodilo in kaj bodo glavne usmeritve programa?

Program preprečevanja odpadkov bo vključen v Program ravnanja z odpadki kot njegov sestavni del. Program bo v javno obravnavo podan predvidoma decembra, v sprejem Vladi RS pa predvidoma februarja 2016. Tako kot pri vsakem drugem strateškem dokumentu na področju varstva okolja je tudi pri oblikovanju Programa preprečevanja odpadkov osnovno vodilo varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja. Pri pripravi programa izhajamo iz načela, da je treba prekiniti povezanost gospodarske rasti in vplivov na okolje, pri čemer pa se kot prednostni vrstni red upošteva hierarhija ravnanja z odpadki. Preprečevanje odpadkov v najširšem smislu pomeni sprejeti potrebne ukrepe za zmanjšanje količine odpadkov, zmanjšanje škodljivih vplivov nastalih odpadkov na okolje in človekovo zdravje ter zmanjšanje vsebnosti nevarnih snovi v materialih in proizvodih, še predno materiali in proizvodi sploh postanejo odpadki. Zato bodo v programu določeni takšni ukrepi, ki naj bi pripomogli k preprečevanju ali zmanjševanju škodljivih vplivov nastajanja odpadkov ter posledično zmanjševanju celotnega vpliva uporabe naravnih virov in izboljšanju njihove učinkovitosti uporabe.

Za razliko od Programa ravnanja z odpadki, kjer so ukrepi usmerjeni v že nastale odpadke, morajo biti ukrepi Programa preprečevanja odpadkov usmerjeni v faze načrtovanja, proizvodnje, distribucije, potrošnje in uporabe proizvodov. Ukrepe preprečevanja odpadkov lahko v grobem razdelimo v ukrepe, ki lahko vplivajo na okvirne pogoje, povezane z nastajanjem odpadkov (npr. spodbujanje raziskav in razvoja za doseganje čistejših in manj potratnih izdelkov in tehnologij), ukrepe, ki lahko vplivajo na faze zasnove, proizvodnje in distribucije izdelkov (npr. spodbujanje verodostojnih sistemov za ravnanje z okoljem, vključno z EMAS in ISO 14001), ter ukrepe, ki lahko vplivajo na fazo potrošnje in uporabe (npr. ozaveščanje in obveščanje širše javnosti ali določene skupine potrošnikov, spodbujanje ponovne uporabe ali popravil rabljenih izdelkov ali njihovih delov). Ob upoštevanju zgoraj navedenega bodo v Programu preprečevanja odpadkov določeni cilji preprečevanja odpadkov, z vidika doseganja teh ciljev pa opisani obstoječi ukrepi preprečevanja odpadkov. Določeni bodo ukrepi za spodbujanje ponovne uporabe proizvodov (npr. centri za ponovno uporabo), ocenjena pa bo tudi potreba po določitvi dodatnih ukrepov z vidika doseganja postavljenih ciljev. V programu bodo določeni še kazalniki spremljanja izvajanja postavljenih ukrepov ter merila za ocenjevanje napredka pri preprečevanju odpadkov.

V novi perspektivi denar tudi za degradirana zemljišča

Ali je v perspektivi 2014-2020 sploh kakšna možnost za pridobitev finančnih sredstev za okoljska bremena in za sanacije aktualnih okoljskih problemov v Sloveniji?

Pridobitev evropskih sredstev je pogojena z njihovo namensko uporabo, kar pomeni, da mora izpolnjevati določene pogoje. Ti so, kar se vsebine in namena tiče, opredeljeni v Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Operativni program vsebuje ključne kazalnike, ki jih mora Slovenija izpolniti z razpoložljivimi sredstvi. Podrobneje so merila za izbor projektov opredeljena v Merilih za izbor operacij v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020. Oba dokumenta sta dostopna na spletni strani http://www.eu-skladi.si/, kjer so oz. bodo dostopne vse informacije v zvezi s črpanjem sredstev iz evropskih strukturnih skladov v finančnem obdobju 2014-2020.

Ministrstvo za okolje in prostor v finančni perspektivi 2014-2020 izvaja naloge posredniškega organa za dve prednostni osi: 5 Prilagajanje na podnebne spremembe in 6 Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti (na primer celostne teritorialne naložbe). Znotraj tega je za izvajanje večine prednostnih naložb predviden instrument neposredne potrditve operacij. Vse vloge, ki bodo prispele na ministrstvo, bodo obravnavane v skladu z zgoraj omenjenimi dokumenti.

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020, v okviru 6 prednostne osi, poleg izrazito okoljskih prednostnih naložb določa tudi prednostno naložbo, kjer so navedeni ukrepi za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest, sanacijo in dekontaminacijo degradiranih zemljišč (vključno z območji, na katerih poteka preobrazba), zmanjšanje onesnaženosti zraka in spodbujanje ukrepov za zmanjšanje hrupa.

Pogoji za prodajo lesa bodo javno objavljeni

Kdaj bo zaživelo državno podjetje Slovenski gozdovi d.o.o. in kako bo prispevalo k izboljšanju položaja lesno-predelovalne industrije oziroma, ali bo postalo del verige pri revitalizaciji lesne industrije?

Predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije je bil sprejet 14.10.2015 na 56. redni seji Vlade Republike Slovenije. Predlog je že posredovan v obravnavo in sprejem Državnemu zboru. Pričakujemo, da bo predlog Zakona v Državnem zboru RS sprejet v začetku naslednjega leta.

Neposredni pozitivni učinki nove organiziranosti na razvoj slovenske lesno-predelovalne industrije so naslednji:

  • Transparentnost poslovanja, zlasti pri izvedbi prodaje državnega lesa. Lastnik (država) lesa bo tudi izvajal prodajo, ki je sedaj bila s koncesijsko pogodbo prepuščena koncesionarjem.
  • Celotna količina lesa (1-1,2 mio. m3/leto) bo pod enakimi pogoji na voljo vsem zainteresiranim kupcem. Pogoji prodaje bodo v naprej znani in javno objavljeni. Sedanji koncesionarji pa so neodvisno od lastnika (države) ustvarili svoje prodajne poti.
  • V naprej bo znana okvirna količina in struktura gozdno lesnih sortimentov, za katere bo lesena industrija z družbo lahko sklepala tudi večletne pogodbe. Prav zanesljivost in možnost dolgoročnih pogodb o dobavi lesa je lesna industrija pogosto izpostavila kot ključni dejavnik za uspešen razvoj. V sistemu koncesij pa prav tega nismo mogli zagotoviti v ustrezni meri. 

Pretekla vprašanja in odgovori