Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Mednarodni mladinski parlament o tem, kaj se dogaja v zelenih Alpah - EOL 98

Alpska konvencija | Maruša Terzič |
 
V okviru Alpske konvencije1 je v Kamniku že desetič potekalo zasedanje mladinskega parlamenta držav podpisnic. Sodelovalo je deset šol iz sedem različnih držav alpskega sveta (Avstrija, Švica, Nemčija, Slovenija, Lihtenstein, Francija, Italija). YPAC 2015 so organizirali Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik (GSŠRM), Slovenija, Mednarodna komisija za varstvo Alp in CIPRA kot uradni partner. Pri organizaciji pa so pomagali Občina Kamnik, Ministrstvo za okolje in prostor ter Stalni sekretariat Alpske konvencije Innsbruck. Vodilo srečanja je bilo geslo: "My green Alps" oziroma "Moje zelene Alpe". Osrednja tema so bili ekosistemski ukrepi v času podnebnih sprememb. Govorili so o rabi tal, proizvodnji hrane, asimilaciji odpadkov, gozdovih kot obnovljivih virih energije, rekreaciji ter kulturnih vidikih ekosistemov.
 

Zasedanje je potekalo v obliki simulacije parlamentarnega okolja, dijaki in njihovi mentorji, bilo jih je okoli 120, so bili razdeljeni v štiri odbore, v platformo za prihodnost, novinarsko in Folio skupino ter skupino za spletno stran.

Najpomembnejši, sklepni del zasedanja je potekal v veliki dvorani Državnega zbora RS, ko je razpravljala generalna skupščina mednarodnega mladinskega parlamenta Alpske konvencije.

Vsak odbor je predstavil svoje štiri postulate. Izmed predstavljenih postulatov so jih sprejeli deset, ki so jih oblikovali v končne resolucije. Zavzeli so se za večjo vlogo lokalnih tržnic, za spodbujanje sodelovanja med kmetijami in lokalnimi trgovskimi centri ter poudarili, da prehrambna industrija zavrže ogromne količine hrane, s katero bi lahko pomagali revnim.

Potrjene resolucije so končni dokument vsakoletnega srečanja, z njimi mladi stopijo pred politične predstavnike. Cilj projekta je, da med drugim sprejete sklepe predstavijo širši javnosti. Postulati so bili predstavljeni politikom in novinarjem, posredovani pa prestolnim inštitucijam in uradnim organom alpske konvencije z željo, da bi jih tudi uresničili.

In kaj so predlagali ob posameznih aktualnih temah?

Odbor 1 – Raba tal

POSTULAT 1: Pametno uravnavanje tal

Ta postulat predlaga deljenje tal alpskega prostora v tri skupine glede na njegovo kakovost z namenom, da bi lažje nadzorovali uporabo prsti in jo zaščitili. Ob opazovanju agrikulturnega procesa v Alpah so opazili, da se število urbanih področij, zgrajenih na produktivni zemlji, veča. Če želimo ustaviti tak razvoj, bi bilo koristno, če bi zemljo analizirali in naredili tri cone glede na določen kriterij, npr. količina hranil ali biotska raznovrstnost.

POSTULAT 2: Upravljanje z nepremičninami

Razvidno je, da Alpska regija potrebuje prostor zaradi težav, ki izhajajo iz podnebnih sprememb in rasti prebivalstva, zato so predlagali, da se ne dovoli gradnje na ''deviški zemlji'' (zemlji, ki še ni bila uporabljena). Medtem ko je vzrok velike porabe zemlje gradnja novih zgradb v predmestjih, obstoječih nepremičnin ne uporabljajo (prazne tovarne, stari nebotičniki). Urbanizacija vpliva negativno na kvaliteto zemlje in ekosistem.

POSTULAT 3: Ozaveščenost o zemlji

Z izobraževanjem dijakov in ozaveščanjem ljudi o tleh in prsti želimo okrepiti varstvo teh naravnih dobrin.

Potrebno je spremeniti človeški odnos do te problematike, saj bi lahko to veliko prispevalo k bodoči klimatski stabilnosti.

Odbor 2 - Proizvodnja hrane in asimilacija odpadkov

POSTULAT 4: Izboljšanje pogojev lokalnih kmetov

Želijo sporazum med lokalnimi kmeti in nakupovalnimi centri pod pogoji, ki jih določi država. Eden izmed glavnih problemov gorskih kmetov v alpski regiji je, da niso sposobni tekmovati z velikimi podjetji proizvajalcev hrane. Zato je moralo veliko kmetov prodati svoje kmetije, kar pomeni izgubo kulturne alpske identitete.

POSTULAT 5: Eco-point sistem

Želijo nagraditi ljudi, ki kupujejo ekološke izdelke s tako imenovanim ''eco-point'' sistemom. Eco-point sistem bi bil prilagojen že obstoječemu ''point'' (točkovnemu) sistemu, ki ga trgovski centri trenutno uporabljajo. Ti sistemi imajo skupno to, da nagradijo ljudi, ki zberejo točke med nakupovanjem pri določenih podjetjih v trgovskih centrih. Te nagrade so lahko v obliki popustov, daril ali celo denarja.

POSTULAT 6: Zmanjšati porabo živil in pomagati ljudem

Podjetja zapravljajo užitna živila, ki bi jih lahko razdelili ljudem.

To, da nekateri ljudje vzamejo hrano iz odpadkov in jo uporabijo, se ve, nekatera podjetja pa se poskušajo temu izogniti. To je vzrok za zahtevo po popustu v trgovskih centrih v primeru, da je izdelek tik pred potekom roka. Drugi pogoj je, da morajo podjetja v primeru, da izdelek ni prodan v pravem času, nameniti v dobrodelne namene. Izdelki, ki se hitreje pokvarijo (sadje/zelenjava in mlečni izdelki), bi morala podjetja podariti.

Odbor 3 - Gozdovi kot vir obnovljive energije

POSTULAT 7: Spodbujanje uporabe biomas kot vir energije

Ta postulat cilja na spodbujanje uporabe gozdnih biomas z informacijsko kampanjo, da bi bil ta vir energije še bolj privlačnejši za potrošnike. Gozdna biomasa je gorivo, razvito iz organskih materialov, ki nastanejo iz lesa. To so obnovljivi in obstojni viri energije, ki se lahko uporabljajo za električno ali drugo vrsto energije.

Odbor 4 - Rekreacija in kulturni vidiki ekosistemov

POSTULAT 8: Promocija lokalnih trgov

Ta postulat govori o promociji lokalnih trgov in zajema kulturne vidike, kot je izboljšanje socialnega življenja, proizvodnja blaga in hrane v določenih skupnostih. Vsak kraj ima svoje posebne izdelke, ki predstavljajo njegovo lokalno identiteto. Prepričani so, da bi morali te izdelke promovirati. Zato predlagajo predstavitev tedenskih trgov na ulicah, kjer bi te izdelke prodajali. Tako bi bili krajevni kmetje in procesne verige podprte.

POSTULAT 9: Večanje zavesti alpskega prebivalstva

Ta postulat govori o problemu zavesti, ki bi ga lahko rešili z izobraževanjem. Vse več je ljudi, ki živijo v alpski pokrajini in se ne počutijo povezane s svojo kulturo. Glavni razlog je, da ne razumejo pomena kraja, v katerem živijo, in trenutnih klimatski sprememb v ekosistemu.

POSTULAT 10: Vključenost mladih v kulturno dediščino

Ta postulat govori o povečani vključenosti mladih v kulturno dediščino.

Cilj Mladinskega parlamenta je, da se izboljša kulturna ozaveščenost mladih, kar bi lahko spodbujale turistične agencije v sodelovanju z lokalnimi podjetji, še posebej, ko gre za usposobljenost turističnih vodičev. 


1 Alpska konvencija je mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah ter za zaščito ozemlja alpskega loka. Cilj Alpske konvencije je dolgoročno ohranjanje naravnega alpskega ekosistema in trajnostni razvoj ter varovanje gospodarskih interesov alpskega prebivalstva. Pogodba vsebinsko pokriva tako okoljsko, družbeno, gospodarsko kot tudi kulturno dimenzijo.