Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Gospodarstvo zna ločevati, a nov korak je zapiranje snovnih tokov - EOL 98

DROE |
 
Med družbami za ravnanje z odpadno embalažo je Unirec po tržnem deležu letos med najmočnejšimi, tako da so se razmerja močno spremenila. Na trgu nastopajo s sloganom Z vami združeni za reciklažo. Kako razumejo krožno gospodarstvo, pa so odlično predstavili s projektom Plastenka za plastenko. Združili so interese podjetij, Gastro PET in Fructala, tako da Gastro PET reciklirano surovino vdela v predforme in tako je polovica nove plastenke narejena iz reciklata. Katja Slokan, direktorica Unireca, razmišlja strateško. Meni, da potrebuje strategija ravnanja z odpadki v državi domišljene, a nujne spremembe.
 
Katja Slokan. Foto: Boštjan Čadej.
Katja Slokan. Foto: Boštjan Čadej.

Na trgu ravnanja z odpadno embalažo je prišlo letos pri razdelitvi tržnih deležev do precejšnjih sprememb. Kaj se je zgodilo? Ali so točne ocene, da je prišlo do zniževanja embalažnin, kar lahko finančno poslabša položaj shem, in da še ni zagotovil za dokončno ureditev prevzemov odpadne embalaže?
Družbe za ravnanje z odpadno embalažo smo v zelo specifični situaciji. Po eni strani delujemo v izrazito konkurenčnem okolju, znotraj katerega si prizadevamo pridobiti vsakega zavezanca oziroma vsakega naročnika posebej. Po drugi strani pa na naše delovanje izrazito vplivata zakonodaja in s tem povezano vsakoletno določanje tržnih deležev. Naš največji izziv je, kako čim bolj učinkovito, gospodarno in posledično tržno uspešno uresničevati, kar nam narekujejo zakonodajni okvirji. Zdi se, da v Sloveniji trenutno prevladuje splošno potrošniško odločanje, ki temelji na ceni kot na odločilnem dejavniku. A v Unirecu verjamemo – in skladno s tem sodelujemo z vsemi deležniki - da je cena vendarle eden izmed dejavnikov, na osnovi katerega se podjetja odločajo, katero družbo izberejo. Porast našega tržnega deleža v letošnjem letu je rezultat naših prizadevanj v preteklih letih. Dokazali smo se kot zanesljiv in stabilen partner.

Toda kako je z embalažnino in stroški?
Družbe za ravnanje z odpadno embalažo, v katerih smo natančno načrtovali in predvideli stroške ravnanja z odpadno embalažo in lastne stroške upravljanja sistema, vseskozi iščemo optimalne rešitve. Hkrati pa tudi, da v celoti prevzamemo odpadno embalažo v deležih, kot jih določa zakonodaja. Strinjam se, da obstoječa zakonodaja ni optimalna, a jo moramo upoštevati, da uresničujemo okoljske cilje. Tudi zato smo v Unirecu doslej dosledno prevzemali odpadno embalažo komunalnih podjetij v tržnem deležu, kot je določilo pristojno ministrstvo. Vzporedno pa si vseskozi prizadevamo, da se zakonodaja izboljša. Mislim, da zavezanci na dolgi rok težje zaupajo ali ne zaupajo družbam za ravnanje z odpadno embalažo, ki ne razmišljajo celovito, delujejo kratkoročno ali izključno na zniževanju embalažnin. Kljub nenehni optimizaciji pa smo se približali kritični meji obvladovanja stroškov. Še posebej zato, ker se količine zbrane odpadne embalaže iz gospodinjstev zvišujejo in čistost frakcij slabša. To dejansko otežuje naše delovanje in posledično vpliva na poslovanje. A v Unirecu našim zavezancem zagotavljamo prevzem odpadne embalaže in to obljubo dejansko uresničujemo.

Tako Unirec. A partner v tej verigi je tudi MOP. Med napovedanimi spremembami pri ravnanju z odpadno embalažo je vzbudila pozornost odločitev, da je MOP ukinil komisijo za odpadno embalažo in da naj bi njene naloge prevzel svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja pri ministrstvu. Kako ocenjujete to odločitev?
Ukinitev komisije za odpadno embalažo razumem predvsem kot korak za večjo optimizacijo Ministrstva za okolje in prostor, sicer pa naloge prevzema svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, ki je del istega ministrstva. Zato seveda pričakujemo, da bo svet dosedanje naloge komisije izvajal v enakem obsegu oziroma da bo to področje bolj celovito obravnavano in urejeno. V Unirecu bomo delovanje sveta seveda skrbno spremljali in nanj posredovali zahteve, želje in vprašanja naših zavezancev.

Še en člen v verigi je pomemben. Kaj nameravate storiti, da bi se GIZ Skupne sheme lahko bolj uveljavil kot sooblikovalec politike pri ravnanju z odpadno embalažo?
Kot pobudnica ustanovitve GIZ Sheme zagovarjam članstvo in vključenost vseh družb za ravnanje z odpadno embalažo. Tudi novih, kar je pomembno za vztrajno iskanje konsenza in usklajenih rešitev. Če bomo namreč družbe našle konsenz in predlagale medsebojno usklajene rešitve, bo to zagotovo prispevalo k izboljšanju sistema. To je seveda zahtevno in dolgotrajno, saj se v vsakem GIZ-u združujejo sicer konkurenčna podjetja. Zato upam, da bodo vse družbe za ravnanje z odpadno embalažo kmalu postale članice GIZ Skupne sheme in se tako lahko aktivno vključile v oblikovanje skupnih sistemskih rešitev. S tem bomo dejansko močnejši sogovornik.

Kakšno pa je vaše stališče do predvidenih sprememb v Uredbi o ravnanju z odpadno embalažo?
Predlog spremembe uredbe podpiramo v tistem delu, ki določa novo metodologijo izračuna obveznosti prevzemanja odpadne embalaže z manjšimi tehničnimi popravki. Vsaka družba bi naj od komunalnih podjetij prevzela kartonsko, mešano, stekleno in leseno embalažo v ločenih deležih. Takšna nadgradnja obstoječega sistema prinaša večjo transparentnost in prednosti za zavezance. Dodatno pa predlagamo še znižanje praga zavezancev za obvezno vključitev v sistem ravnanja z embalažo, s čimer bi zagotovili bolj enakomerno kritje stroškov ravnanja z embalažo s strani celotnega gospodarstva.

Slovenija naj bi dobila letos novo, celovito strategijo ravnanja z odpadki. Kaj izpostavljate kot prvi cilj?
Najbolj pomembno je, da bo nova strategija resnično celovita, kar pomeni, da se mora nanašati na cel krog in določiti vlogo in obveznosti za vse deležnike. Predvsem pa naj nova strategija išče sistemske rešitve, tudi za primere, ko prihaja do mešanja masnih tokov. Mislim na mešanje odpadkov in surovin, ki ne spadajo skupaj in jih ne moremo v celoti odpraviti niti z ozaveščanjem. Vemo, da se delež ločeno zbranih odpadkov v Sloveniji povečuje. Vendar ponovno poudarjam, da je treba upoštevati tudi stališča družb, ki prevzemamo ločeno zbrane odpadke in odpadne materiale. Kar pomeni, da je potrebno pristopiti celovito in iskati rešitve tudi za manj čiste frakcije. Odpadki in materiali, ki niso odpadna embalaža, a se nahajajo med odpadno embalažo, otežujejo postopek predelave in zavezancem neupravičeno višajo stroške. Prav tako zagovarjamo stališče, da bi morali biti okoljski cilji določeni tako, da bi razbremenili zavezance.

Kateri ukrepi bi po vašem mnenju še izboljšali delovanje sistema in prispevali k doseganju okoljskih ciljev?
Unirec je kot družba za ravnanje z odpadno embalažo nekakšen povezovalni člen med gospodarstvom, komunalami in predelovalci odpadnih materialov. Ugotavljamo, da precej nejasnosti in težav pri obveščanju in ozaveščanju povzroča različna terminologija, ki je pri ravnanju z odpadki namenjena gospodinjstvom, in terminologija, kot jo opredeljuje zakonodaja za opravljanje naše dejavnosti in jo uporabljamo pri komuniciranju z zavezanci, komunalnimi podjetji in drugimi deležniki v sistemu. Mi kot družba za ravnanje z odpadno embalažo dejansko prevzemamo več skupin odpadne embalaže: stekleno embalažo, leseno embalažo, kovinsko in plastično embalažo ter kartonsko embalažo in papir. Gospodinjstva pa kot odpadno embalažo največkrat razumejo le plastično in kovinsko embalažo. Zagotovo bi bilo učinkovito in koristno, da bi v Sloveniji postopoma uvedli poenoten sistem označevanja barv zabojnikov za zbiranje določene vrste odpadkov in odpadnih materialov. Zavedamo se, da bi za to potrebovali prehodno obdobje. A dolgoročno bo zagotovo prispevalo k boljšemu razumevanju in s tem doseganju ciljev na področju ravnanja in gospodarjenja z odpadki. Tudi to bi lahko bil ukrep kot del celovite strategije.

Unirec izrazito izpostavlja odgovornost do reciklaže. Na trgu nastopate s sloganom Z vami združeni za reciklažo. Tudi vi menite, da je pri embalaži zaradi kombinacije več materialov čedalje več nečistoč in da to zmanjšuje možnost reciklaže. Ali postaja to čedalje večji problem in kako bi ga lahko rešili? Nekateri predelovalci odpadne embalaže ocenjujejo, da bi sheme morale prevzeti večjo odgovornost za prevzem kakovostne embalaže.
Res je, vseskozi opozarjamo na pomen doslednega ločevanja. Izraz doslednost smo namenoma začeli izpostavljati prav v Unirecu, vsebuje pa več vidikov. Po eni strani se s tem izrazom zavzemamo za dosledno in pravilno ločevanje odpadkov in odpadne embalaže v gospodinjstvih. Tako poudarjamo, da je pomembno, kaj in katere odpadke ločujemo, ter tudi, kakšne odpadke ločeno oddati. Po drugi strani pa z izrazom doslednost opozarjamo na že večkrat omenjeno potrebo za sistemsko ureditev ravnanja z odpadki. Ti naj vključujejo tudi rešitve za tiste odpadke, ki niso pravilno ločeni. To so na primer mešani komunalni odpadki, ki niso pravilno ločeni med kovinsko in plastično embalažo, odpadni karton in papir ter odpadno steklo. V gospodinjstvih moramo v zabojnike odlagati popolnoma izpraznjeno odpadno embalažo, ki naj bo tudi čim bolj čista. Umazana ali neizpraznjena embalaža otežuje ali celo onemogoči nadaljnjo reciklažo.

Kakšne načrte imate v letu 2015 in kaj bi morali v Sloveniji storiti za učinkovitejše ravnanje z odpadki kot viri? Ali je realno, da bi za komunalne odpadke dosegli cilje reciklaže za papir, kovine, plastiko in steklo?
Zavezanci izkazujejo velik interes za vključitev v naš sistem. Mi pa se seveda trudimo, da se odzivamo na njihove zahteve, pričakovanja in kar je najbolj pomembno, zanje iščemo individualne rešitve. Podjetja morajo začeti razmišljati v smeri krožnega gospodarstva, izvrsten primer takšnega uvajanja je projekt Plastenka za plastenko.

Pri projektu Plastenka za plastenko ste pokazali na možnost optimizacije snovnih tokov, kar je ena izmed glavnih zahtev pri uvajanju krožnega gospodarstva. Kako ste zasnovali in izvedli projekt?
Na projekt Plastenka za plastenko smo ponosni, saj predstavlja primer, kako v prihodnje upravljati snovne tokove pri gospodarjenju z odpadki. Unirec prevzame odpadno embalažo PET in skupaj s podjetjem Gastro PET poskrbi za predelavo in izdelavo reciklirane surovine RPET, ki je torej pridobljena iz slovenskih plastenk. To reciklirano surovino podjetje Gastro PET vdela v predforme PET, jih dostavi Fructalu, tam pa jih napihnejo v nove plastenke in napolnijo s pijačo. 50 % nove plastenke je torej sestavljene iz reciklirane surovine. Pri projektu Plastenka za plastenko me še posebej veseli, da smo vzpostavili tako korekten partnerski odnos s podjetjema Fructal in Gastro PET. Ne le pri razvoju, ampak tudi pri izvajanju in predstavljanju projekta. Za zapiranje snovnih tokov je pomemben vsak partner. Če eden med nami ne bi bil pripravljen investirati in sodelovati, projekta Plastenka za plastenko ne bi mogli uresničiti. Zapiranje snovnih tokov je eden osnovnih ciljev gospodarnega in učinkovitega ravnanja z odpadki in odpadnimi materiali. Ima številne pozitivne učinke, zato bi se moralo pravzaprav vsako podjetje vprašati, kaj lahko stori na področju ravnanja z odpadki.

S katerimi vašimi paketi ste na trgu najuspešnejši in katero branžo lahko izpostavite kot vzorčen primer pri ravnanju z odpadki in odpadno embalažo, kje se kažejo najboljši trendi pri ločenem zbiranju odpadkov?
Naši paketi so prilagojeni vrsti in načinu delovanja zavezancev. Zavezancev ne delimo po panogah. Veseli nas, da so v našo shemo vključena tudi podjetja, ki po zakonodaji sploh niso zavezanci, a jim sodelovanje z nami prinaša prihranke in pomaga pri doseganju okoljskih ciljev. To je dokaz, da so naši paketi učinkoviti in da prisluhnemo željam zavezancev ter iščemo rešitve za vsakega posebej. Kot sem že poudarila, prihodnji trendi pri ravnanju z odpadki bodo morali biti usmerjeni v pravilno in kakovostno ločevanje odpadkov. Gospodarstvo je korak ločenega zbiranja že osvojilo, sodelovanje nadgrajujemo z zapiranjem snovnih tokov. Večino odpadkov oziroma odpadnih materialov je mogoče predelati vsaj v določeni meri, s tem pa tudi uporabiti v predelani oziroma novi obliki ali na novi način. Zato verjamemo, da bodo podjetja v Sloveniji začela več pozornosti namenjati zapiranju snovnih tokov.