Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Pilotni projekt z uporabo pralnih plenic na Vrhniki - EOL 96

Odpadne plenice | Tanja Pangerl |
 
Z naraščanjem prebivalstva in z večanjem deleža starejših se vse bolj povečuje uporaba otroških plenic in plenic za inkontinenco, s tem pa tudi njihov odpad. Odpadne plenice so velik okoljski problem. Kljub temu, da nekaj reciklažnih obratov za odpadne plenice po svetu že obstaja, recikliranje odpadnih plenic še ni splošno razširjeno, na odlagališču pa se lahko razkrajajo tudi do 500 let. V Sloveniji se pod vodstvom Ekologov brez meja širi pobuda za uporabo pralnih plenic. Prvi projekt izvajajo v Vrtcu Vrhnika, kjer so nad uporabo pralnih plenic vse bolj navdušeni.
 

Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije odpadne plenice v Sloveniji predstavljajo okoli tri odstotke vseh odpadkov, ki jih proizvedejo gospodinjstva. Vsako leto naj bi odvrgli med 10 in 15 tisoč ton plenic. Za odpadne plenice so po večini ustanov, ki plenice uporabljajo (vrtci, domovi za starejše, bolnišnice idr.), uveljavljeni načini ločenega zbiranja na izvoru. Odpadne plenice zbirajo ločeno od drugih odpadkov, tudi komunalnih, in jih prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov v nadaljnjo obdelavo. Zaradi visoke kurilne vrednosti so odpadne plenice zelo primerne kot energent. Odpadne plenice iz gospodinjstev pa se v večini primerov odlagajo med mešane komunalne odpadke, ki se morajo pred odlaganjem obdelati.

Recikliranje odpadnih plenic

Reciklažne tehnike po svetu že obstajajo, vendar še niso zelo razširjene. Z recikliranjem ene otroške odpadne plenice bi prihranili tri drevesa. V procesu pridobitve primarnega materiala oziroma kaše za izdelavo plenic se porabi tudi 7.500 litrov vode, izpusti emisij CO2 pa so enaki povprečnemu letnemu izpustu enega avtomobila. Med začetniki recikliranja odpadnih plenic je kanadsko podjetje Knowaste. Reciklažni sistem Knowaste so razvili že leta 1989, razširjen pa je v nekaterih državah (Anglija, Avstralija, Južna Afrika, Japonska, Južna Koreja idr.). Podjetje ima patent za tehnologijo recikliranja vpojnih higienskih produktov, vključno z odpadnimi otroškimi plenicami, izdelki za inkontinenco in odpadnimi podlogami za posteljo. Predelujejo jih v sanitarno papirno kašo in plastične komponente. S pomočjo vode in mehanskega sistema se ločijo individualne komponente plenic, tako da se lahko lesena kaša in plastika nadalje reciklirata. Odpadni del, kot sta blato in urin, se v postopku loči in se obdeluje v okviru odplakovalnega sistema. Na ta način se do 98 % odpadnim plenicam in produktom za inkontinenco prepreči obtok med odpadke.

Tudi v Sloveniji naj bi leta 2009 Knowaste odprl svoj obrat v Ilirski Bistrici, v partnerstvu s podjetjem Aico Eko, vendar za več informacij s podjetjem nismo dobiti stika. Načrt je bil vzpostaviti obrat za reciklažo do okoli 10 tisoč ton odpadnih plenic na leto. Reciklirani material bi se uporabil za različne produkte, kot so strešne plošče, kolesarske čelade, plastične injekcije idr.[1] Tako v Sloveniji trenutno ni vzpostavljenega reciklažnega obrata za odpadne plenice, prav tako ne celovitega sistema zbiranja odpadnih plenic pri gospodinjstvih. Pred leti so nekaj odpadkov, ki nastanejo kot odpadni proizvod pri proizvodnji otroških plenic, predelovali v podjetju Omaplast, kjer se ukvarjajo z reciklažo odpadne plastike, vendar tega več ne delajo. Odpadke so dobili iz tujine. Kot je povedal Marko Omahen, je šlo za predelavo zunanjega sloja PELD s 40 % CaCo3. Ker pa je zaradi mineralnih polnil ta sloj zelo abraziven, povzroča precejšnjo obrabo strojev.

Omenimo še primer italijanskega podjetja Fater, ki izdeluje otroške plenice Pampers. Z izzivom odpadnih plenic se je soočilo tako, da je razvilo lastno tehnologijo za reciklažo, ki so jo najprej postavili v italijanski regiji Veneto (leta 2013). Do leta 2015 pa so si zadali cilj, da uporabo tehnologije razširijo tudi po drugih regijah Italije. S tem bi preprečili odlaganje okoli 900 tisoč ton odpadnih plenic in drugih podobnih higienskih odpadkov ali njihovo sežiganje. Proces predelave je varen za okolje. Odpadni absorptivni higienski produkti se sterilizirajo s parnim tlakom, brez kemičnih dodatkov, iz njih pa nastanejo plastični granulati, ki se lahko uporabijo za nove izdelke iz plastike, in celuloza, ki se lahko uporabi za industrijsko kartonsko embalažo ali kot gnojilo.

V Sloveniji spodbuda pralnim plenicam

Erika Oblak; foto: Boštjan Čadej
Erika Oblak; foto: Boštjan Čadej

Veliko bolj kot reciklaža odpadnih plenic se v Sloveniji širi prizadevanje za uporabo pralnih plenic. Z idejo o širši uporabi pralnih plenic v Sloveniji so začeli v društvu Ekologi brez meja (EBM). Kot je povedala Erika Oblak, ki je vodja projekta Zdrave ritke, se je ideja o promociji in spodbujanju uporabe pralnih plenic v Evropi, ZDA in Avstraliji razvila potem, ko so občine in komunalna podjetja uspela ločeno zbrati in v recikliranje preusmeriti vedno večje količine odpadkov. Ko so analizirali mešane ostanke odpadkov, so ugotovili, da velik delež predstavljajo plenice za enkratno uporabo. V skupnostih, kjer ločeno zberejo 80 ali več odstotkov odpadkov, predstavljajo odpadne plenice tudi do 15 % mešanih ostankov. Po besedah Oblakove je problem pri recikliranju odpadnih plenic predvsem njihova raznovrstna sestava in ostanki krem, zaradi česar se pojavljajo težave pri kompostiranju biološko razgradljivih plenic za enkratno uporabo. Kreme namreč pogosto vsebujejo cink, ki je vzrok, da nastali kompost ne ustreza pogojem za neomejeno uporabo.

Kako je s ponudbo pralnih plenic v Sloveniji?

Erika Oblak, EBM: »V Sloveniji imamo dve manjši podjetji, ki izdelujeta pralne plenice. To sta družinsko podjetje Viral, d.o.o., z uveljavljeno blagovno znamko Racman, ki pralne plenice izdeluje že več kot desetletje. Podjetni center KISS pa deluje pod okriljem Zavoda Knof so.p. iz Sevnice. Pralne plenice KISS so nastale kot podjetniška ideja brezposelnih žensk v Posavju. Poleg teh proizvajalcev je seveda na slovenskem trgu moč najti tudi pralne plenice, ki prihajajo iz drugih držav.

Obe slovenski podjetji se glede na svojo filozofijo in način delovanja odlično vklapljata v celoten projekt Zdrave ritke. Poleg zmanjševanja nastajanja odpadkov so pleničke izdelane v lokalnem okolju, kar pomeni minimalno količino kilometrov dostave in zato tudi manj emisij. Podjetji zaposlujeta lokalne prebivalce in s tem omogočata zelena delovna mesta, kar je danes v Sloveniji še posebej pomembno. Poleg tega se je nanju možno obrniti z vprašanji glede nakupa, uporabe in vzdrževanja njihovih plenic. Še posebej sta se bližina in domače znanje izkazala za pomembno pri uvajanju pralnih plenic v Vrtcu Vrhnika. Prepričani smo, da sta obe domači podjetji sposobni zadovoljiti tudi potencialno povečano povpraševanje.«

Okoljski odtis pralnih plenic

»O tem, ali pralne plenice manj ali bolj vplivajo na okolje od tistih za enkratno uporabo, je bilo napisanega že veliko. Zato strokovnjaki skušajo vplive na okolje oceniti preko analize življenjskega cikla obeh vrst plenic, a v tem primeru tudi analize ne dajo enoznačnega odgovora. Ugotavljajo namreč, da se pralne plenice bolje odrežejo pri porabi surovin in odpadkih, medtem ko plenice za enkratno uporabo porabijo manj vode in električne energije,« je povedala Erika Oblak. Britanska agencija za okolje je v analizi življenjskega cikla plenic iz leta 2008 ugotovila, da je okoljski vpliv pralnih plenic odvisen predvsem od načina njihove uporabe. Njihov vpliv na okolje se tako lahko občutno zmanjša, če se plenice sušijo na zraku (čim manjša uporaba sušilca za perilo), če se uporablja energetsko učinkovitejše pralne stroje, da se plenice ne perejo na temperaturi nad 60 °C in da se perejo v polnem stroju (skupaj z drugim tekstilom). Prav tako se plenice med starši po njihovi uporabi (ko jih otrok preraste) izmenjajo, prodajo. S tem so okoljski učinki boljši, pa prihrani se. Z uporabo pralnih plenic obstaja torej več možnosti za zmanjšanje okoljskega vpliva, medtem ko pri plenicah za enkratno uporabo teh možnosti ni, tudi zaradi tega, ker reciklažni obrati za odpadne plenice še niso toliko razširjeni. Pralne plenice se po uporabni dobi lahko oddajo med odpadni tekstil.

Pilotni projekt v Vrtcu Vrhnika

Elizabeta Žust
Elizabeta Žust

Vrtec Vrhnika je poleti 2014 z uporabo pralnih plenic začel kot prvi vrtec v Sloveniji na pobudo Ekologov brez meja. Kot je povedala Elizabeta Žust iz vrtca Vrhnika, pilotni projekt uporabe pralnih plenic sovpada z vstopom Občine Vrhnika v evropsko mrežo Zero Waste. Prvotni namen je bil zmanjšati količino mešanih komunalnih odpadkov. Projekt so dobro sprejele tudi vzgojiteljice in starši otrok. 70 % staršev je v anketi, ki so jo izvedli v vrtcu, projekt podprlo (zdravstveni vidik, ekološka naravnanost, manjše količine odpadkov), 8 % staršev pa je že pred tem uporabljajo pralne plenice. Po uvedbi projekta v vrtcu opažajo, da so nekateri starši pralne plenice pričeli uporabljati tudi doma. Večina otrok pa v vrtec še vedno pride s plenicami za enkratno uporabo. V vrtcu jih preoblečejo v pralne plenice, po odhodu domov pa ponovno v plenice za enkratno uporabo. Tako da poleg uporabe pralnih plenic v vrtcu še vedno ločeno zbirajo tudi odpadne plenice za enkratno uporabo. Pralne plenice, ki so narejene iz organskega bombaža z okoljskim certifikatom, je vrtec kupil od slovenskega proizvajalca Racman oziroma Viral, na podlagi testiranj vpojnosti in velikosti pa so skupaj z njimi razvili tudi poseben model za vrtec.

Zbiranje in čiščenje pralnih plenic

Umazane pralne plenice v Vrtcu Vrhnika v igralnicah zbirajo v posebne posode, hišnik pa jih dnevno odvaža v pralnico, kjer se plenice perejo v profesionalnih strojih z avtomatskim doziranjem pralnih sredstev, ki so okolju prijazna, brez uporabe klora in mehčalcev. Postopek pranja: strojno izpiranje, predpranje, pranje na temperaturi 90 °C in sušenje v sušilnem stroju.

Uporaba pralnih plenic narašča

Irena Rupar
Irena Rupar

Irena Rupar iz podjetja Viral d.o.o., kjer izdelujejo pralne plenice Racman, je povedala, da je uporabnikov pralnih plenic trenutno še bolj malo, vendar njihovo število iz leta v leto narašča. Njihovo sodelovanje z Vrtcem Vrhnika je tako kot za vrtec tudi za njih prvi takšen projekt. »Glede na specifičnost uporabe pralnih plenic v vrtcu smo izdelek več mesecev razvijali in testirali, da smo prišli do končne oblike, vpojnosti in funkcionalnosti. Prepričani smo, da bo zaradi ekonomskih in okoljskih razlogov vse več ustanov sčasoma pripravljeno investirati v kvalitetne izdelke za večkratno uporabo (plenice, nepremočljive posteljne podloge in podobno),« je o izkušnjah povedala Irena Rupar.

Pralne plenice so po svoji obliki in praktičnosti danes precej podobne plenicam za enkratno uporabo. Zapirajo se z ježki ali s pritiskači, ob nogicah in hrbtu imajo elastike. Kot je povedala Ruparjeva, starši pogosto poročajo, da pralne plenice bolje zadržujejo mokroto in blato kot plenice za enkratno uporabo. Blato se iz pralnih plenic preprosto odstrani s plenično podlogo, ki se odvrže v straniščno školjko. Kot je še dodala Irena Rupar: »Pralne plenice ne »lažejo«. Ko otrok opravi potrebo, občuti razliko. Zato se, gledano statistično, uporabniki pralnih plenic od njih poslovijo bistveno prej kot tisti, ki uporabljajo plenice za enkratno uporabo.« Pogosto kot pomanjkljivost pri uporabi pralnih plenic pojmujejo dodatno delo s pranjem in sušenjem plenic, kar pa je z današnjo uporabo pralnih in sušilnih strojev odveč. Za proizvodnjo pralnih plenic se uporabljata bombaž in bambus, nekateri proizvajalci pa ponujajo tudi takšne, ki so izdelane iz ekološko pridelanih materialov.