Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja - EOL 91/92

|
 
V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje objavljamo odgovore na aktualna vprašanja podjetij, ustanov, bralcev in revije EOL. V tej številki lahko preberete odgovore, kaj se dogaja z Uredbo o IPPC, o določbah Uredbe o odpadkih, o sredstvih za kanalizacijske sisteme in čistilne naprave in o tem, da bo morala Slovenija uvažati biogoriva.
 

Uredba je med prednostnimi nalogami

V reviji EOL št. 90 je v intervjuju mag. Katja Buda opozorila, da bodo podjetja in ARSO v časovnih težavah, ker še vedno ni sprejeta nova Uredba o IPPC. Direktiva o industrijskih emisijah bi morala biti prenesena v slovenski pravni red januarja lani. Kdaj se načrtujeta objava nove uredbe in javna razprava?

Na Direktoratu za okolje pospešeno delamo na omenjeni uredbi, ki predstavlja eno izmed prioritetnih nalog direktorata, tako da bo uredba sprejeta v čim krajšem možnem času.


Uredba še ničesar ne določa

V odmevih na osnutek Uredbe o odpadkih je predstavnica Gorenja opozorila, da ni dorečena vloga javnih gospodarskih služb, ki kažejo izrazit interes »po ravnanju z odpadki v gospodarstvu.« Kakšno je stališče MKO?

Če predstavnica Gorenja opaža, da posamezni izvajalci javne službe kršijo zakonodajo s tem, da izvajajo javno službo tudi na področjih, ki ne sodijo v okvir določene javne službe, lahko takšno kršitev prijavi na pristojno inšpekcijo, ki bo ukrepala v skladu s svojimi pristojnostmi. Glede na to, da je bilo omenjeno opozorilo predstavnice Gorenja izrečeno v sklopu odmevov na osnutek Uredbe o odpadkih, lahko povemo samo to, da omenjeni predlog ne določa niti načina niti oblike gospodarskih javnih služb, niti najmanjšega obsega in vsebine ravnanja s komunalnimi odpadki v okviru teh javnih služb.


Na razpolago je več milijonov za kanalizacijo

Slovenija se uvršča med tiste države v EU, kjer je na čistilne naprave priključenih razmeroma malo državljanov, v letu 2012 okrog 55 %. V EU znaša povprečje okrog 70 %. S katerimi ukrepi bo Slovenija povečala ta delež?

Na prednostni usmeritvi Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 - 2013 se izvajajo investicije na 24 projektih, ki se sofinancirajo s sredstvi Kohezijskega sklada. Projekti obsegajo investicije v izgradnjo ustreznih kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav na območjih poselitve (aglomeracijah) z obremenitvijo večjo od 2000 PE, kar je tudi obveza Slovenije na podlagi Direktive o odpadni vodi in pristopne pogodbe k EU. Vrednost investicij znaša 522 mio EUR, od tega se 298 mio EUR zagotavlja iz Kohezijskega sklada.

Tudi v Operativnem programu za finančno obdobje 2014–2020 je načrtovano, da se bodo evropska sredstva iz Kohezijskega sklada namenila tudi področju Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v območjih poselitve z obremenitvijo večjo od 2000 PE.


Pomemben delež biogoriv bo morala Slovenija uvažati

Po energetskem deležu porabe biogoriv v prometu Slovenija ne dosega predvidenih deležev. Cilj EU pa je, da do leta 2020 doseže 20 % delež energije iz OVE v vseh vrstah prometa. Kakšne so realne možnosti za večji delež uporabe biogoriv v Sloveniji?

Skladno z Direktivo 2009/28/ES je cilj EU, da je delež energije iz obnovljivih virov energije v prometu v letu 2020 najmanj 10 % (in ne 20 %). Izpolnjevanje določb Direktive 2009/28/ES je v domeni Ministrstva za infrastrukturo in prostor (MzIP). V ta namen je MzIP skladno z 28.čl. Energetskega zakona (glej tudi 380.čl. EZ) pripravil Akcijski načrt za obnovljive vire.

Za informacije o doseganju energetskih deležev biogoriv v sektorju prometa se zato obrnite na MzIP.

V preteklih letih je bila na ca. 4.000 do 6.000 ha površin posejana oljna ogrščica, ki lahko služi kot surovina za biogoriva (t.j. biodizel). Ocenjuje se, da je v Republiki Sloveniji na voljo do 7.000 ha površin, primernih za pridelavo oljne ogrščice. Zaradi razmeroma nizke stopnje samooskrbe s kmetijskimi proizvodi za prehrambne namene skladno z Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 ni pričakovati, da bi se povečala površina kmetijskih površin za pridelavo surovin za biogoriva. Pomemben delež biogoriv se bo zato moral uvažati - to pa je naloga uvoznikov oziroma distributerjev goriv, ki morajo dosegati deleže biogoriv v fosilnih gorivih, uporabljenih v prometu, kot to določa Energetski zakon. 


--> Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja (kazalo)