Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Izjava o lokaciji zaostruje probleme na trgu in v okolju - EOL 88/89

Okrogla miza o IMV |
 
Zagotovo ni naključje, da se je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, sekcija avtoserviserjev, odločila za pripravo in sklic okrogle mize v okviru celjskega sejma Avto in vzdrževanje o temi, ki je sicer zaradi razprav že skoraj pregreta, a v Sloveniji ni volje, želje ali pripravljenosti za ukrep, ki bi zagotovo pomenil začetek rešitve. Tema okrogle mize: Izrabljena motorna vozila v rokah sivega trga – kaj pa lastniki, okolje in država? Če spregledamo, da se predstavnik Ministrstva za finance, kar ni bilo prvič, ni udeležil pogovora, so se za okroglo mizo zbrali pravzaprav vsi, ki so zainteresirani za rešitev problema – a so tudi, vsaj nekateri, soodgovorni, ker izrabljena motorna vozila ostajajo okoljski, ekonomski in finančni problem.
 
Okrogla miza o IMV; Na okrogli mizi so sodelovali: Peter Tomše (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje), Dejan Mandič (Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje), Darija Mohorič (Ministrstvo za notranje zadeve), Bogdan Potokar (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor), Borut Mišica (Gospodarska zbornica Slovenije), Mirko Fifolt (Trgovinska zbornica Slovenije), Branko Meh (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije), Franci Lenart (Ekomobil d.o.o.), Nataša Mikulin (Obrat za razgrajevanje), Ivan Šel (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije). foto: Boštjan Čadej
Okrogla miza o IMV; Na okrogli mizi so sodelovali: Peter Tomše (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje), Dejan Mandič (Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje), Darija Mohorič (Ministrstvo za notranje zadeve), Bogdan Potokar (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor), Borut Mišica (Gospodarska zbornica Slovenije), Mirko Fifolt (Trgovinska zbornica Slovenije), Branko Meh (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije), Franci Lenart (Ekomobil d.o.o.), Nataša Mikulin (Obrat za razgrajevanje), Ivan Šel (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije). foto: Boštjan Čadej

Na okrogli mizi so sodelovali: Peter Tomše (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje), Dejan Mandič (Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje), Darija Mohorič (Ministrstvo za notranje zadeve), Bogdan Potokar (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor), Borut Mišica (Gospodarska zbornica Slovenije), Mirko Fifolt (Trgovinska zbornica Slovenije), Branko Meh (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije), Franci Lenart (Ekomobil d.o.o.), Nataša Mikulin (Obrat za razgrajevanje), Ivan Šel (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije).

Najprej nekaj dejstev.

V letu 2013 je bilo po podatkih MKO v obratih za razstavljanje izrabljenih vozil zajeto 6.116 vozil, kar je sicer za 11 % več kot leto prej, a daleč pod pričakovanji. Na trgu je poniknilo najmanj 30.000 odsluženih vozil, ki so v kategorizaciji odpadkov med nevarnimi odpadki. Sistem ravnanja z izrabljenimi vozili je v Sloveniji neučinkovit, saj zagotovi letno v povprečju samo 10 % zajema vozil, ki bi morali v razgradnjo, v ponovno porabo, predelavo ali recikliranje.

Delež zajema izrabljenih vozil v razgradnjo v zadnjih letih ostaja skoraj nespremenjen in kaže na neučinkovito ravnanje z viri, kar je v nasprotju z okoljskimi usmeritvami EU. Izrabljena motorna vozila, ki se razgradijo nenadzorovano ali se izgubijo na sivem trgu, predstavljajo najmanj 5 milijonov kg odpadkov oziroma 250.000 kg nevarnih snovi. Vsak avtomobil je sestavljen iz 40 različnih materialov in 10.000 sestavnih delov, od tega je 69 % železnih kovin, 8 % neželeznih, 9 % plastike, 3 % pnevmatik, 3 % stekla itd. To so surovine, ki jih izgubljata gospodarstvo in država. Kakšno surovinsko bazo bi predstavljala razgradnja ali reciklaža 30.000 do 40.000 vozil, ki ostajajo zunaj normativno urejenega sistema ravnanja z izrabljenimi vozili že več let?

Ocena, da je Slovenija uspešna pri predelavi in reciklaži izrabljenih motornih vozil, se nanaša na vozila, ki jih zajema v razgradnjo. Glede na dejstvo, da Slovenija zajema v razgradnjo le okrog 10 % izrabljenih vozil, pomeni, da je ocena o uspešnosti reciklaže neustrezna. Do 1. 1. 2015 mora biti povprečni odstotek mase izrabljenega vozila, za katero je zagotovljena ponovna uporaba in predelava, najmanj 85 % in povprečni odstotek mase izrabljenega vozila, za katero je zagotovljena ponovna uporaba in recikliranje, najmanj 80 %.

Revizijsko poročilo Računskega sodišča RS o zbiranju in predelavi izrabljenih vozil (za leti 2007 in 2008) je ugotovilo, da Ministrstvo za okolje in prostor ni vzpostavilo učinkovitega sistema ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, s katerim bi bilo mogoče doseči sprejete okoljske cilje. Računsko sodišče je zahtevalo predložitev odzivnega poročila, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo, RS pa je nato objavilo Porevizijsko poročilo – Popravljeni ukrepi Ministrstva za okolje in prostor. Posebej je izpostavilo neustrezno zasnovano izjavo o lokaciji kot glavni razlog za majhno število izrabljenih vozil, ki se razgradijo v okviru takratne javne službe. Pristojna resorna ministrstva, Ministrstvo za okolje in MKO, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Ministrstvo zla notranje zadeve in Ministrstvo za finance, so se prepočasi odzivali na problem, ki ima več posledic.

Po mnenju MKO ključnega ukrepa za zagotovitev večjega zajema vozil v razgradnjo ni moč zagotoviti v okviru predpisa o ravnanju z IV in pristojnostmi MKO. Zato je MKO predlagal ukinitev izjave o lokaciji in uvedbo finančnega inštrumenta - dajatev na lastništvo vozila, katere finančnega bremena bi bil lastnik vozila razbremenjen ob prodaji vozila ali ob oddaji izrabljenega vozila v razgradnjo. Zloraba obstoječega inštrumenta začasne odjave vozila iz prometa na podlagi izjave o lokaciji je namreč glavni razlog, da se vozila, odjavljena na podlagi izjave o lokaciji, kasneje oddajo v nelegalno obdelavo. Kljub številnim usklajevanjem med MKO, MzIP in MNZ do uvedbe takega inštrumenta ni prišlo. Vendar je bilo konec leta 2013 doseženo soglasje o uvedbi alternativnih rešitev. Tako bo v okviru sprememb in dopolnitev Zakona o motornih vozilih, ki so že v vladni proceduri, omejena tudi veljavnost izjave o lokaciji na eno leto (časovna omejitev izjave o lokaciji je bilo tudi eno od priporočil Računskega sodišča). Ob njenem izteku bo lastnik vozila tudi pozvan na izpolnitev predpisanih obveznosti.

Kakšno je bilo sporočilo okrogle mize? Bilo jih je več, a v ospredju so tista, ki so namenjena državni ravni. Kajti pristojna ministrstva, MKO, MZIP, MNZ in Ministrstvo za finance, so odgovorna za neučinkovito izvajanje sistema ravnanja z izrabljenimi vozili in za okoljsko in ekonomsko škodo, ki je s tem povzročena gospodarskim subjektom in državi. Časovna omejitev odjave vozila na podlagi izjave o lokaciji po mnenju udeležencev okrogle mize ne bo dovolj učinkovita, še posebej z možnostjo, da se lastniku podaljša časovna omejitev odjave vozila. Ministrstva naj zato v roku šestih mesecev sprejmejo sklep, ki bo z ustrezno finančno obremenitvijo zadnje lastnike vozil prisilil k spoštovanju pravnega reda v RS, koordinator pa mora biti MKO.

Zelo je bilo izpostavljeno delo inšpekcijskih služb. Zato so predlagali, da Inšpekcija za okolje in naravo pripravi načrt obsežnejšega nadzora nad gospodarskimi subjekti in fizičnimi osebami brez dovoljenj, ki ravnajo v nasprotju z Uredbo o izrabljenih vozilih oziroma 9. členom Pravilnika o ravnanju z izrabljenimi vozili (zbiralci in predelovalci odpadnih kovin, nelegalni avtoodpadi, internetna prodaja rezervnih delov…). Ukrepi nadzora naj izrabijo možnosti kazenskih določb Uredbe o izrabljenih vozilih, ne samo opozorila.

Zelo dobro so udeleženci okrogle mize sprejeli pobudo predstavnice MNZ, da bi na upravnih enotah lastnike vozil obvestili o pravilnem ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili, ko pridejo k upravnim delavcem z izjavo o lokaciji. Ministrstvo za notranje zadeve naj bi pripravilo posvet za zaposlene na vseh upravnih enotah in prijavno-odjavnih mestih za registracijo motornih vozil. Tako bi usposobili upravne delavce za posredovanje informacij lastnikom, ki morajo predati izrabljeno vozilo v razgradnjo.

Pristojna ministrstva morajo tudi vzpostaviti sistem, ki bo omogočil neposredno informacijsko povezavo med aplikacijo za izdajo Potrdil o uničenju in evidenco registriranih vozil, kar bi omogočilo učinkovitejšo kontrolo nad statusom vozila v celotnem življenjskem obdobju vozila. Sedanja uradna evidenca vozil je nepopolna in nedosledna. Ta naloga se nanaša predvsem na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki mora v sodelovanju s pristojnimi organi zagotoviti, da bo odjava vozila iz prometa ob spremembi lastnikov mogoča le ob istočasnem vpisu novega lastnika v evidenco registriranih vozil.

Razpravljavci so se neenkrat vprašali, ali so lastniki vozil sploh seznanjeni s postopki, ko je vozilo končalo svoj življenjski ciklus. Zato so soglašali o pripravi ozaveščevalne in informativne kampanje, ki bi jo finančno podprli vsi gospodarski subjekti, ki so odgovorni za doseganje okoljskih ciljev na področju izrabljenih vozil. Največ odgovornosti za obveščanje nosijo proizvajalci in trgovci, ki dajejo vozilo v promet v Sloveniji.

Proizvajalci in trgovci, ki dajejo vozila v promet v Republiki Sloveniji na ozemlju celotne države, morajo na svoje stroške zagotoviti vzpostavitev sistema za zbiranje in prevzem izrabljenih vozil in delov svoje blagovne znamke ter oddajo vseh prevzetih izrabljenih vozil v obdelavo. Proizvajalci ali njihovi pogodbeni partnerji in drugi pooblaščeni subjekti morajo obdelavo izrabljenih vozil izvajati v obratih za razstavljanje, ki imajo ustrezno okoljevarstveno dovoljenje in izpolnjujejo predpisana določila glede okolju neškodljivega zbiranja in obdelave vozil ter ustrezne prostorske in tehnične pogoje. Zdajšnje razmere na trgu kažejo, da je sistem ravnanja z izrabljenimi vozili neučinkovit in da so lastniki vozil premalo ozaveščeni.

In najbolj vroča pobuda okrogle mize?

Nedvomno izziv vsem v državi, ki so odgovorni za učinkovitost sistema ravnanja z IMV, da v dveh letih v razgradnjo in predelavo zajamejo 20.000 vozil. Je ta cilj nemogoče doseči?

Sprejeti okoljski cilji do 1. 1. 2015 o zajemu izrabljenih vozil v razgradnjo, predelavo in reciklažo izrazito spodbujajo vse deležnike k večji učinkovitosti. Medresorska skupina ministrstev na državni ravni, ki je odgovorna za učinkovitejši sistem ravnanja z izrabljenimi vozili, mora povezati in usklajevati ukrepe vseh državnih organov, ki se ukvarjajo s problematiko izrabljenih vozil: Davčna uprava RS, Carinska uprava RS, Inšpekcija za okolje in naravo, Tržna inšpekcija in druge. Pobude okrogle mize naj vsem akterjem postanejo zaveza. Potem na rešitve ne bo treba čakati novih sedem let.