Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja - EOL 82/83

|
 
V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje v rubriki Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja objavljamo odgovore na aktualna vprašanja podjetij, inštitucij in bralcev. Tokrat MKO odgovarja na vprašanja o termični obdelavi odpadkov v Sloveniji, saj kljub obljubam in napovedim ni še nič znanega, kako bo Slovenija pristopila k načrtovani ureditvi tega problema. Preostale teme so ustanovitev sveta za trajnostni razvoj pri ministrstvu, izkoriščanje sredstev iz Eu za okoljske projekte in nastajanje uredbe o ravnanju z OEEO.
 

O termični obdelavi nič novega

Slovenija je po termični obdelavi odpadkov med zadnjimi v EU. Že dalj časa potekajo priprave na izgradnjo ene ali dveh sežigalnic v Sloveniji. Ali je že znana odločitev, kako in kdaj bo Slovenija pristopila k projektu termične obdelave in ali so načrtovana sredstva za projekt iz virov, ki so lahko na razpolago v državi in v Bruslju?

Kljub temu, da so objekti za termično obdelavo odpadkov, kot del infrastrukture potrebne za ravnanje z odpadki, navedeni v "Operativnem program ravnanja s komunalnimi odpadki do leta 2020, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje še ni sprejelo odločitve o gradnji objektov za termično obdelavo odpadkov. Termična predelava odpadkov v energijo je državna gospodarska javna služba, zato mora to odločitev sprejeti država. Objekti državnega pomena se umeščajo v prostor z državnim prostorskim načrtom (DPN). V okviru postopkov za umeščanje v prostor, ki običajno trajajo več let, je načrtovano tudi seznanjanje in vključevanje vseh zainteresiranih javnosti. Ko bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje sprejelo odločitev o objektu – objektih- za termično obdelavo odpadkov, bo predlagalo Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, da začne s postopkom umeščanja v prostor - DPN za konkreten objekt za termično obdelavo odpadkov.

Pri umeščanju katerih koli naprav v prostor je potrebno zagotoviti, da izpolnjujejo vse predpisane pogoje tudi glede emisij v okolje. Evropska unija je za države članice opredelila ostre zahteve za implementacijo ustreznih tehnologij za termično obdelavo odpadkov. Tako mora biti objekt za termično obdelavo odpadkov narejen v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami BAT, ki jih opredeljuje EU v dokumentu najboljših referenčnih tehnik (BREF- Best References). Glede na klimatske razmere v Sloveniji ter glede zahteve po dolgoročni zanesljivosti rabe trdnega goriva iz komunalnih odpadkov je najprimernejša oblika njihove energetske predelave soproizvodnja električne energije in toplote v napravah, ki so del sistema za daljinsko ogrevanje večjega mesta.

Načeloma bi bilo možno koristiti sredstva za izvedbo termičnih objektov za obdelavo odpadkov že v finančnem obdobju 2007 - 2013.

Ker pravne podlage za uvrščanje projektov v naslednje večletno finančno obdobje še niso sprejete in ker sta Partnerski sporazum in Operativni program v procesu priprave, ker predhodne pogojenosti s strani Republike Slovenije še niso izpolnjene, ker kohezijski projekti v izvajanju še niso zaključeni, njihovi rezultati pa bodo bistveno vplivali na stanje okolja, v tej fazi še ni možno govoriti o projektih, ki bodo financirani v naslednjem finančnem obdobju. Z zornega kota okoljske politike in varstva narave so tudi v programskem obdobju 2014 – 2020 prioritete na področju oskrbe s pitno vodo, kjer le ta ni zagotovljena, na področjih, kjer je kvaliteta ter zanesljivost oskrbe slaba ter na področju izvajanja aktivnosti, ki odpravljajo oziroma zmanjšujejo kršitve prava EU.

Svet za trajnostni razvoj samo pri ministru

S spremembami Zakona o varstvu okolja je predvidena ustanovitev Sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja kot posvetovalnega telesa ministra, pristojnega za okolje. Ali to pomeni, da Slovenija ne bo imela neodvisnega in samostojnega sveta za trajnostni razvoj ali varstvo okolja na nacionalni ravni, ki ga je prejšnja vlada ukinila zaradi varčevanja? Kolikor je znano, je bila ministru Dejanu Židanu predlagana ustanovitev takšnega organa na nacionalni ravni.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja vsebuje ustanovitev Sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja kot posvetovalnega telesa ministra, pristojnega za okolje. Svet ima štirinajst članov, ki jih imenuje minister za pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Svet obravnava in sprejema stališča ter daje mnenja in pobude ministru zlasti o stanju in trendih na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja doma in v tujini, strategijah, programih in načrtih na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja, zakonodajnem urejanju varstva okolja in trajnostnega razvoja, delovanju države in občin v zvezi z varstvom okolja in trajnostnega razvoja, posameznih perečih vprašanjih obremenjevanja okolja in trajnostnega razvoja ter pobudah javnosti. V 149. b členu, ki opredeljuje naloge Sveta, pa je določeno, da je Svet pri svojem delu neodvisen in samostojen, njegovo delo pa je javno.

Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja bo po predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja ustanovljen kot posvetovalno telo ministra, pristojnega za okolje.

MKO z nalogami posrednika

Minister Dejan Židan je v enem izmed javnih nastopov izjavil, da je MKO izrazito usmerjeno k učinkovitejši porabi sredstev za okoljske projekte in da bo to spodbuda za ponovni zagon gradbeništva. Kateri okoljski projekti v Sloveniji bodo še realizirani iz finančne perspektive, ki se letos končuje, kateri so ostali nerealizirani in kateri so uvrščeni na prednostno listo v letu 2014 in 2015?

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) opravlja naloge posredniškega telesa, kar poenostavljeno pomeni, da izvajajo strokovne naloge za določitev upravičenosti namena izvedbe predlagane operacije v vlogi, ki so jo podale občine (upravičenci).

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) izvaja naloge organa upravljanje, kar pomeni, da na podlagi usklajene in potrjene vloge posredniškega telesa (MKO) odloča o izdaji odločbe o dodelitvi sredstev iz Kohezijskega sklada za obdobje 2007 do 2013, in sicer za projekte, katerih skupna vrednost je nižja od 50 mio €.

Na podlagi izdane Odločbe s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pride do podpisa izvajalskih pogodb med upravičenci in izvajalci ter v nadaljevanju do podpisa sofinancerskih pogodb za posamezno operacijo med Ministrstvom za kmetijstvo in okolje in upravičenkami.

Za samo izvedbo projekta so v nadaljevanju odgovorne upravičenke.

  • V finančni perspektivi so bile izdane odločbe za naslednje projekte:
  • Projekt na področju odpadkov
  • Regijski center za ravnanje z odpadki Koroške – KOCEROD
  • Regijski center za ravnanje z odpadki Štajerske regije - Izgradnja centra za ravnanje z odpadki II. reda Slovenska Bistrica
  • Nadgradnja regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Ljubljani
  • Regijski center za ravnanje z odpadki v Zasavju - CEROZ - II. faza
  • Regijski center za ravnanje z odpadki Pomurje - 2. faza
  • Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjska - 2. faza
  • Regijski center za ravnanje z odpadki CERO Nova Gorica
  • Projekti oz. skupina projektov na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda
  • Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje
  • Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na spodnjem povodju reke Mure - Dolinska kanalizacija
  • Celovito urejanje porečja Dravinje - izgradnja komunalne infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode - Občina Slovenska Bistrica
  • Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju reke Krke - Hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema in Centralna čistilna naprava v Novem mestu
  • Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore
  • Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Drave - Zgornja Drava
  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Krke - 2. faza
  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Srednje Save - 2. faza
  • Celovito urejanje porečja Dravinje - Odvajanje in čiščenje odpadnje vode vv občinah Slovenske Konjice in Zreče
  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora - širše prispevno območje CČN Maribor
  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice - 1. sklop
  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Šaleški dolini
  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Idrijce - Izgradnja kanalizacije in centralne čistilne naprave v občini Idrija
  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja - I. sklop
  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Vipave - sklop 1
  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Krke - III. sklop
  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Soče (CČN Nova Gorica)
  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice - 2. sklop (Občina Cerknica)
  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Meže: sklop 1 (Občina Ravne na Koroškem)
  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave (3. sklop) - Občina Središče ob Dravi
  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Mure (2. sklop) - Občina Gornja Radgona
  • Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja - 2. sklop
  • Odvajanje in čiščenje opdadne vode v porečju Ljubljanice - 4. sklop - Krajinski park Ljubljansko Barje; izgradnja kanalizacije in čistilne napravev KS Podpeč – Preserje
  • Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja
  • Projekti oz. skupina projektov na področju vodooskrbe
  • Varovanje vodnega vira Mrzlek in celovita oskrba prebivalstva s pitno vodo na območju Trnovsko-Banjške planote, Goriških Brd in Vipavske doline
  • Trajnostna oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele Krajine
  • Oskrba s pitno vodo v porečju Dravinje - Občina Slovenska Bistrica
  • Oskrba s pitno vod na območju Haloz
  • Celovita oskrba severovzhodne Slovenije s pitno vodo - SZ Slovenske gorice
  • Oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini
  • Oskrba s pitno vodo v porečju Drave (2. sklop) - Ormoško območje
  • Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na Obali
  • Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle
  • Oskrba s pitno vodo Pomurja - Sistem A
  • Oskrba s pitno vodo Pomurja - Sistem C
  • Oskrba s pitno vodo v porečju Dravinje - 3. sklop (Makole, Poljčane)
  • Oskrba s pitno vodo Pomurja - Sistem B
  • Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja
  • Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save - 3. sklop
  • Oskrba s pitno vodo v porečju Sore
  • Skupna investicijska vrednost projektov:
  • Sredstva po Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007 - 2013 (EU del)
  • Sredstva dodatnih pravic porabe (EU del) - overcommitment 2012

Skupna investicijska vrednost projektov: 1.203.330.323,51 EUR.

Sredstva po Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007 – 2013: 474.258.550,00 EUR. Sredstva dodatnih pravic porabe (EU del) – overcommitement 2012: 182.557.758,23 EUR.

Navedeni so projekti, ki imajo odločbe o dodelitvi sredstev. Ti projekti lahko nadaljujejo s postopki izbora izvajalcev in izvedbo del. Kot je razvidno, je zaradi slabega izvajanja projektov v preteklosti narejen dodaten nabor projektov, ki bi omogočili doseganje zastavljenih ciljev na področju okoljske politike v okviru Operativnega programa okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 - 2013. Ne gre za prioritetne liste, pač pa za aktivacijo novih okoljskih projektov, ki bodo povečali možnosti za dosego ciljev.

Aktivnosti ministrstev in lokalnih skupnosti, so privedli do rezultata, da je v letošnjem letu izvedenih več javnih razpisov kot v vsem dosedanjem obdobju, predvsem pa je veliko več razpisov prišlo do pravnomočnega izvajalca, kot je bil primer v preteklosti. Tako je ministrstvo samo v letu 2013 podpisalo za skoraj 200 mio € (samo EU delež) sofinancerskih pogodb, kar veliko več, kot je bil znesek podpisanih sofinancerskih pogodb za okoljske projekte v letih od 2007 do konca 2012 skupaj (173 mio €). Vsi navedeni projekti in podatek o podpisanih sofinancerskih pogodbah, ki dejansko omogočajo izvedbo projektov so argument, ki potrjuje ministrove navedbe, da bomo učinkovitejše porabili sredstva za okoljske projekte in da bo to spodbuda za ponovni zagon gradbeništva, saj je celotni obseg aktiviranih investicij večji od 500 mio €.

Podrobnejši podatki o kohezijskih projektih – vključno s financiranjem so objavljeni na spletnih straneh MGRT.

Uredba o OEEO morda konec novembra

Na strokovnem seminarju v okviru programa Zelene Slovenije je bila predstavljena problematika sistema ravnanja z OEEO v Sloveniji pred spremembami, ki jih prinaša Direktiva o ravnanju z OEEO. Udeleženci so kritično ocenili zamudo MKO pri pripravi nove Uredbe o ravnanju z OEEO, saj bi morala biti sprejeta do februarja 2014 in deležniki želijo sodelovati v pripravi regulative, a jim niso znani osnutki sprememb. Trendi v Sloveniji kažejo na nespoštovanje zakonodaje (poročanje zavezancev, količine), necelovito registracijo zavezancev, nelegalno oddajanje in prevzemanje e-odpadkov, različno statistično sliko, ki jo kažejo o OEEO Statistični urad, MKO in Carinski urad. Kakšen je program implementacije Direktive o ravnanju z OEEO v Sloveniji in katere spremembe pripravlja MKO na tem področju?

MKO je pripravo in sprejem nove Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo vključilo v normativni program dela za leto 2013 z namenom, da se s predpisom zagotovi prenos direktive 2012/19/ES v pravni red RS do 14. februarja 2014, kot to zahteva navedena direktiva. Zaradi velike kompleksnosti direktiv je postopek zahteven ne zgolj strokovno, temveč tudi časovno, s čimer se soočajo vse države članice, ki bodo v veliki večini primerov zamujale s prenosom direktive v nacionalne zakonodaje. Predvidoma naj bi se postopek javne obravnave uredbe pričel konec novembra. Nov predpis ne bo vključil samo zahtev nove direktive, spremembe predpisa so potrebne tudi zaradi dosedanjih izkušenj in ugotovljenih pomanjkljivosti trenutnega sistema ravnanj z OEEO, določenega poenotenja z drugimi sistemi, kjer je uveljavljena razširjena odgovornost proizvajalcev, in nenazadnje tudi zaradi tega, ker je bil obstoječi predpis prvi, ki je dejansko uveljavil razširjeno odgovornost proizvajalcev, kot jo uveljavlja evropska zakonodaja. Zahtevnejše spremembe, v postopku priprave predpisa in potem pri izvajanju se nanašajo na spremembo področja uporabe, ustrezno vključitev izdelkov fotovoltaike v obseg predpisa, doseganje ambicioznejših okoljskih ciljev, uvedbo novih ukrepov za zbiranje male OEEO, registracijo proizvajalcev, uvedbo prenosa odgovornosti za tuje proizvajalce in prodajalce na daljavo preko pooblaščenih zastopnikov, delovanje in obveznosti kolektivnih shem, poenotenje obveznosti glede skupnih načrtov ravnanja, ponovno uporabo, … MKO sicer že v postopku priprave predpisa ves čas prejema stališča in predloge deležnikov v zvezi z novim predpisom. Skladno s pozitivno zakonodajo bo MKO takoj, ko bo osnutek uredbe pripravljen in usklajen znotraj MKO, pričelo s postopkom javne obravnave, kjer bo javnosti in vsem deležnikom dana možnost za pripombe in predloge glede nove uredbe. 

--> Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja (kazalo)