Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Logistični centri in promet v rasti, a zelo skrbijo izpusti - EOL 143

Premikamo Slovenijo 3.0 | Urška Košenina |
 
Logistična konferenca, tretja po vrsti, ki jo organizira Akademija Finance v sodelovanju z Advantage Austria, je največja konferenca s področja infrastrukture, logistike in mobilnosti. Letos so v ospredje postavili prihodnost logistike in s tem avtomatizacijo, digitalno omrežje, t.i. “zadnji kilometer/last mile in najpomembnejše dosežke v intralogistiki. Predavatelji, tujci in domači, so na dveh panelih predstavljali različne teme. Od investicij Avstrijcev v skladišča po Sloveniji, Luko Koper kot velik potencial regije, prihodnost logistike in doseganje ogljične nevtralnosti do novih poslovnih modelov in digitalizaciji ter opustitve lastniškega avtomobila. Problem gradnje drugega tira in druge cevi tunela Karavanke je ostal nerazrešen. Avstrijci verjamejo, da nam bo uspelo, mi malo manj.
 
Logistična konferenca Premikamo Slovenijo 3.0
Logistična konferenca Premikamo Slovenijo 3.0

Digitalna transformacija v razpisu za 30 milijonov evrov, izziv za logistiko

Konferenco je nagovoril Aleš Cantarutti, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je poudaril pomembnost logistike. »Prihodnost, ne le slovenskega, temveč evropskega gospodarstva je tesno povezana z uspešno in učinkovito logistiko. Tudi v državnih očeh je logistika eno izmed najpomembnejših območij. Logistika je pred mnogimi izzivi, s katerimi se industrija spoprijema zelo uspešno. Digitalizacija je le eden takšnih izzivov predvsem na področju znanja. Kot ministrstvo ali kot vlada bi želeli biti na razpolago. Sledili bomo vašim predlogom, najbolj kolikor bomo lahko. Ko se pogovarjamo o digitalizaciji, gre za vsa področja pametne specializacije, ki so v fokusu digitalizacije. To je nekaj, kar bi želeli predstaviti EU tudi v času našega predsedovanja v drugi polovici leta 2021. Mislim na vse nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, big data, robotizacija, ki je že vgrajena v Industrij 4.0. Ideja je, da postavimo Slovenijo na zemljevid pilotskih držav tudi v Družbi 5.0., z mobilnostjo, z logistiko. Slovenija ima odlično lokacijo za stičišča. Gradnja velikih logističnih centrov podjetij, kot sta Kuehne+Nagel ter Cargo partner, kažejo na to. V bližnji prihodnosti bomo objavili razpis, imenovan digitalna transformacija, ki bo vreden več kot 30 milijonov evrov za naslednji dve leti. Želeli bi delati tudi na pametnih vaseh, tako da bi imele vasi vse dobrobiti, ki jih prinaša digitalizacija. Moj izziv sektorju je, kako uporabiti nove tehnologije in jih vgraditi v Družbo 5.0. Vse ideje so dobrodošle.«

Projekt Futura podjetja Kovis d.o.o. prejel nagrado Energy globe

Nagrado Energy globe je prejel projekt Futura, ki je namenjen izboljšani kvaliteti življenja za več kot 55 milijonov EU državljanov, ki delajo in živijo v bližini železniških tirov. Projekt se osredotoča na varnost, zaščito, zdravje in okolje in stroškovno učinkovitost. Konkretni cilji projekta Futura so: znižati raven hrupa, skrajšati zavorno pot, zmanjšati tresljaje ter maso zavornega diska. Posledično bodo ukrepi pripomogli k zmanjšanju števila nesreč, zmanjšanju škode na tovoru, za 50 % podaljšali življenjski cikel koles ter znižali strošek življenjskega cikla diska. Vse te prednosti so prepoznali tudi pri Evropski komisiji. Za razvojni projekt Futura so tako pridobili sredstva raziskovalnega in inovacijskega programa Evropske unije Obzorje 2020. Zavorni disk DRFB bo bistveno prispeval k povečanju prevoženih količin tovora po železnici, ki je okolju prijaznejši način v primerjavi z alternativnima načinoma (po cesti in zraku). Skupna razpoložljiva velikost trga za inovacijo je približno 12 milijard evrov na leto. Ključni ciljni trgi so EU, ZDA, Kanada, Ruska Federacija, Kitajska, Indija in Brazilija. Peter Hasslacher, direktor, Advantage Austria Ljubljana je predal nagrado podjetju Kovis d.o.o.

Koper kot pristanišče brez konkurence v regiji

Do sedaj so imela severna pristanišča veliko prednost, je povedal Bernd Kortschak, profesor, Inštitut za transport in logistiko z dunajske univerze za ekonomijo in poslovno upravljanje. »Vendar ne zaradi točnosti in zanesljivosti storitve, temveč zaradi frekventnosti, ki so jo ponudili drugim pristaniščem po svetu in drugim destinacijam. Sreča je, da je Koper v Sloveniji pogumno stopil v to zgodbo, ko je odprl južni del Evrope kot zanimivo alternativo. Sedaj pa se je zgodil še večji pok. Cosco je namreč premaknil svoje severne TEU-je (ladje) v južno regijo. 5 milijonov TEUjev iz pristanišča Pirej sedaj išče transport v center Evrope. Učinek Pireja je skoraj 25% rast v prvi polovici leta v primerjavi z lanskim letom. Torej Pirej, nova vstopna točka, lahko sprejme 20.000 TEU ladij, jadransko morje pa ne dovoljuje prihod takih plovil v severna območja. 80 do 85 % tega volumna je pretovarjanje, 10 do 15 % je lokalni transport (cesta), 1-5 % bi moral biti internacionalna železniška povezava. V Makedoniji imajo na voljo en vlak za to povezavo. To je problem v zanesljivosti te transportne verige. Od Pireja do Padoviče naj bi trajala pot 4 dni, vendar v resnici velikokrat potrebujejo 8 dni. Je pa to dobra novica za Slovenijo, Koper ostaja prvi. Kaj je prednost Kopra? Benetke imajo zelo krhek sistem tudi iz ekološkega vidika, velikim ladjam nasprotujejo zaradi uničenja kulturne dediščine itd. Reka je dobro pristanišče, vendar ima zelo slabo notranjo povezavo. Trst je lepo pristanišče, vendar je njihova povezava z vlakom še iz Avstro-ogrske, tako vlaki daljši od 700 m ne pridejo v poštev. Koper ima hitrost, visok nivo storitev, možnost blok vlakov, brez dodatne manipulacije. Če hočeš tekmovati, je dober nasvet ta, da vzpostaviš kvalitetne notranje povezave. Hamburg ima v notranjih povezavah več kot 13.000 vlakov na teden. Iz Hamburga gre vlak vsake tri dni do katerekoli destinacije v Evropi. Sedaj je povezava celo s Kitajsko. Hamburg je za ohranitev pozicije povečal število destinacij in frekventnost prevozov. Koper ima prednost, saj bo povečal kapaciteto notranjih povezav.«

Avstrija najpomembnejši trg za Koper

Mitja Dujc, direktor komerciale v Luki Koper, je povedal, da je Koper relativno mlado pristanišče, ustanovljeno leta 1957. »V lanskem letu smo imeli rekordno leto, 24 milijonov ton skupnega prometa, naredili smo skoraj 1 milijon kontejnerskih enot in pretovorili več kot 750. 000 avtomobilov. Ti rezultati kažejo, da smo prvo kontejnersko pristanišče na Jadranu, poleg tega tudi prvi avtomobilski terminal na Mediteranu. Ko potujemo po Daljnjem Vzhodu, torej Koreja, Japonska, Kitajska itd., jim dokazujemo, da če potujejo skozi Sueški prekop in potem proti severnojadranskim pristaniščem, je to najboljša pot do evropskih trgov. Še posebej vzhodnih trgov in centralne Evrope. To je približno 2.000 navtičnih milj manj in 6-8 dni krajši tranzitni čas. Velikokrat poskušamo prepričati, posebej na Kitajskem, da je pot do južnoevropskih pristanišč krajša in cenejša kot do severnoevropskih. Naš najpomembnejši trg je avstrijski. Pretovorimo več kot 7 milijonov ton za Avstrijo. Tudi kot pristanišče smo največje avstrijsko središče za ves prekooceanski transport v obe smeri, uvoz in izvoz. Do leta 2012 je bil to Rotterdam, 2012. smo prevzeli primat in ga držimo že sedem let. Smo univerzalno pristanišče ali multifunkcionalno pristanišče, kar pomeni, da ponujamo storitve za vse vrste tovora.« Najpomembnejši tovori pristanišča Koper so segment kontejnerjev, segment avtomobilov in segment splošnega tovora, je pojasnil Mitja Dujc. »

Brexit kot priložnost za dvig poslovanja

Ko je Mitja Dujc govoril o brexitu, ga je ocenil kot priložnost: »EU je v Ljubljani organizirala konferenco o brexitu, kjer so bile prisotne vse članice EU skupnosti razen Velike Britanije. Končni zaključek konference je bil, da bodo z brexitom vsi pridobili, le Velika Britanija ne. Le oni bodo trpeli, vsi drugi bomo pridobili, tudi v transportu in logistiki. Že sedaj je dejstvo, da se veliko podjetij, tudi multinacionalke, selijo iz Velike Britanije v Evropo, večinoma na Nizozemsko, tudi v druge države. Na primer pas Poljska Češka, Slovaška, Madžarska, Avstrija. Kot pristanišče Koper upamo, da s temi premiki pridobimo nove količine tovora. Z brexitom vidimo kar nekaj prednosti, priložnosti, potenciala itd.«

Dva nova logistična centra v Sežani in Mariboru

Michal Buban, vodja razvoja, LOG CENTER by GO ASSET Development, je povedal, zakaj Slovenija. »Smo novi v Sloveniji, na trg smo prišli to leto. Osredotočeni smo na razvoj logistike in industrijskih prostorov. Zadnja leta smo bili osredotočeni na Slovaško in Avstrijo. V Sloveniji imamo sedaj že dva projekta, eden je v Sežani, ki ga imenujemo LOG CENTER Adria, drugi bo v Mariboru, LOG CENTER Maribor. Ko nas sprašujejo, zakaj Slovenija, rečem, da nas je navdihnil hokej na ledu. Najboljšega hokejista na svetu, Wayne Gretzkya, so vprašali, kako ste najboljši na svetu? Povedal je, da zato, ker je vedno tam, kjer pak bo, ne, kjer je že. Ko greste v Sežano, greste iz Gradca v Maribor, vidite vse te logistične centre na levi in desni strani po Gradcu in pred mejo. Večina ljudi, ki dela tam, je iz Slovenije. Vprašaš se, zakaj ni logističnega centra v Mariboru?! Smiseln je tako, kot je smiseln v Gradcu, še bolj v Mariboru, ker je na stičišču avtocest z Jadrana v Budimpešto. Zagreb je naravni logistični center, ki ni bil dovolj izkoriščen. Trenutno postajamo najbrž največji lastnik zemlje v primorski regiji, ki je locirana v Sežani. Mislim na 300.000 m² veliko zemljišče. Tam bomo zgradili LOG CENTER ADRIA. Za del projekta smo si že zagotovili uporabo. Uporabljal jo bo nemški grosist Tedi. To je naš cilj za naslednja leta naprej, da v Slovenijo prinesemo druge pomembne končne uporabnike, ki bodo uporabljali blago iz pristanišča Koper in imeli dobrobit od prednosti same lokacije. Gre za učinkovitost časa in stroškov zaradi bližine pristanišča. LOG CENTRI, ki jih razvijamo, ponujajo vodilnega kupca, ki uporablja stičišče. Kasneje, ko se prepričamo o kvaliteti lokacije, začnemo postavljati stavbe še za druge končne uporabnike.«

V 2030 bo promet prispeval 2/3 emisij v Sloveniji

Marko Kovač dr., strokovnjak za numerične analize, Institut Jožef Stefan, je povedal, da »izvajamo veliko projektov energetske učinkovitosti, tudi mednarodne projekte. Vemo, kaj se dogaja v naši regiji. Na eni strani imamo emisije toplogrednih plinov, kjer promet prispeva 50 %. Slovenija je država z veliko cestami, prehodi, koridor 5, koridor 10, 11, skoraj vsi ju prečkajo. V naslednjih 10 letih bomo poskušali znižati porabo ogljika na širšem področju, pri odpadkih, v industriji itd., vendar se bo poraba v prometu povečala za 40 %. V 2030 bo promet prispeval 2/3 emisij v Sloveniji. Promet lahko razdelimo na dve področji, transport potnikov in transport surovin. Transport potnikov se bo še povečal, potem pa bo pričel upadati. Za transport surovin pa slika ne kaže optimističnih napovedi in ne gre le za Slovenijo, gre za vse države, ki prispevajo k temu porastu. Veliko več bo hibridnih avtomobilov. Električni avtomobili ne bodo prodrli tako hitro. Za avtobuse in kamione je tehnološka napoved prehoda z dizla na druga goriva v naslednjih 20, 30 letih. Pričakujemo lahko 35 ali 25 % upada emisij. To je zelo malo, saj je cilj nič CO₂ emisij do 2050. BDP v povezavi s prometom v zadnjih 15. letih raste. Če ta trend podaljšamo v prihodnost, nas lahko zaskrbi.«

V prihodnosti bomo uporabljali skupek goriv, ki bodo na voljo

Za večja vozila in daljše razdalje so trend v biogoriva in sintetična goriva, je menil dr. Marko Kovač. »Biogoriva so goriva, ki so izdelana iz pridelkov, iz katerih dobimo metan, sintetična goriva so sintetizirana goriva z elektroliti in vodo. Če se odločimo popolnoma odstraniti dizel in bencin, imamo na razpolago kar nekaj možnosti. Lahko uporabimo plin, ki je še vedno fosilno gorivo, vendar z manj delci itd. Pri elektriki je odvisno, kako jo pridelujemo. Če prihaja iz obnovljivih virov energije, je ok, če ni iz obnovljivih virov, potem je to le reševanje problema na drugem mestu. Električni kamioni so utvara. Po drugi strani so sintetična goriva pri kamionih, kot je vodik, v porastu. Tudi to je vprašljivo, ker vodik potrebuje posebno infrastrukturo, tako da ga ni enostavno implementirati. Po drugi strani lahko iz vodika pridelujemo metan, ki ga lahko enostavno vključimo v obstoječo infrastrukturo. V EU ne bomo imeli le enega goriva. Uporabljali bomo skupek vseh goriv, ki bodo na razpolago. Gre za dolgoročni globalni projekt. V vsakem primeru pa moramo znižati porabo energije, drugače nam ne bo uspelo.«

Novi poslovni modeli v rokah mladih in digitalizacije

V Sloveniji gre 30 % premoženja v avto, je povedal Marko Javornik, direktor podjetja Voyego. »V večini časa smo privezani na mobilno storitev, ki nam v bistvu ni všeč. Vendar pa se na različnih področjih kažejo nove vrste podjetij. Kot primer vzemimo verigo Hilton, sto let tradicije, 300.000 zaposlenih, 800.000 sob. Na drugi strani imate Airbnb, nekaj tisoč zaposlenih, sob ni, milijon podatkov o sobah na voljo. Vse, kar opravljajo, je posredništvo med ponudbo in povpraševanjem. Danes so vredni več kot Hilton. To se dogaja v vseh industrijah. Pri Volkswagnu bodo letos dostavili na trg cca. 10 milijonov avtomobilov. Na drugi strani je Uber, podjetje, ki je ocenjeno skoraj enako, vendar ne proizvaja nobenih fizičnih sredstev. Tradicionalna podjetja se osredotočajo na fizična sredstva, nova podjetja pa primarno na digitalna sredstva. Hilton in Volkswagen tako igrata to igro, lažje jo igrajo start upi. Start upi namreč razumejo - če želiš biti uspešen, moraš spremeniti organizacijo. Prišli smo iz situacije, ko so bile informacijske tehnologije osnovna funkcija. Naše poslovanje je bilo enako, zraven smo imeli le moč digitalne tehnologije. Danes se je to res spremenilo. Imamo nove poslovne modele, nove izkušnje uporabnika. Potovanje potrošnika se danes začne v veliko primerih na digitalni platformi. Primer podjetja, ki novo poslovanje res obvladuje, je Alibaba. Alibaba je v lanskem letu začela odpirati trgovine. Integrirali so klasično trgovanje s popolnoma digitalno platformo trgovanja. Vse je digitalizirano. Oskrbovalne verige, katalogi, cene, način, kako plačaš, dostava itd. Kaj se zgodi? Prihodki teh trgovin se povečajo za dvakrat do petkrat. Predstavljate si, da Mercator ali Tuš predstavi digitalno tehnologijo na pravi način in podvoji svoje dohodke. O tem govorimo, ko zliješ digitalno in fizično na pravi način. Danes moraš pogledati v prihodnost, če želiš trajnostno rasti. Prihodnost ne bo enaka, kot je danes, potrebovali bomo drugačne pristope. Ljudje, ki se spremembam ne upirajo, torej mladi ljudje, bodo kos prihodnosti. Poglejte, kdo v bistvu stoji za inovacijami za model blockchain, facebook, whatzup itd. To so vse ljudje v zgodnjih 20tih letih.«

Mobilnost kot storitev ali zgodba o zatonu lastniškega avtomobila

Največji zmagovalec zadnjega stoletja je lastniški avto. Na cestah je 1.5 milijarde avtomobilov. Številke so različne, Amerika je na vrhu, 800 avtov na 1.000 ljudi, Kitajska je na 200, Indija je na 20 itd. Primarno govorimo o onesnaženju, zastojih, nesrečah itd., je razlagal Marko Javornik. »Violeta Bulc in njena ekipa iz EU je izračunala, da vsi trije faktorji stanejo EU vsako leto 800 milijard evrov, to je 6 % BDP. Velika inovacija izpred 100 let nam sedaj povzroča velike bolečine. Imamo veliko načinov prevoza, vendar uporabljamo vozilo, ki najbolj onesnažuje in zavzema največ prostora. Največja revolucija v Ljubljani v zadnjih 10 letih je bila ta, da so zaprli mestno središče za avtomobile. Ko so prepovedali avte, je mesto postalo ugodno za življenje. Drugi načini prevoza, kolesarjenje, pešačenje, zavzemajo tako malo prostora. In lepši so, ni hrupa in ni onesnaženja. Revolucija je v ločevanju avtomobila od lastnika. 80 do 90 % potovanj, ki jih opravimo, so kratka. Ni važno, ali se vozimo s kolesom, avtobusom, vlakom ipd.

Ko bi šli na dopust, pa bi lahko vzeli večji avto. Za mobilnost kot storitev potrebujemo čas. Privatne organizacije, mesta, vlade se pridružujejo veliki zavezi mobilnosti kot storitve. Novi poslovni modeli se ne bodo osredotočali na to, kako prideš od A do B, temveč, kaj si želim početi na točki A in točki B. Smo na vrhuncu industrijske revolucije. Slednje je velika priložnost za majhna in fleksibilna podjetja ter države. Najboljši primer mobilnostnega mesta je zanj Hong Kong, ki ima 90 % aktivne mobilnosti in javnega prevoza, posebej so osredotočeni na pešce. Dajejo jih na vrh, delajo mostove itd. Najslabši primer je Džakarta. Gre za mesto, kjer so pozabili na infrastrukturo, avtomobilov je vsako leto več, rezultat je kolaps mesta.«