Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Preizkušanje uporabnosti pametnih očal pri komisioniranju in programske rešitve - EOL 141

Pametna očala | doc. dr. Brigita Gajšek |
 
Uporaba novih tehnologij se širi tudi v industrijska okolja, ki zahtevajo roboustnejše naprave, katerih uporaba na dolgi rok ne ogroža zdravja zaposlenih. V zadnjem času so predmet mnogih debat tudi pametna očala , ki so na prvi pogled zelo podobna navadnim očalom, vendar za razliko od teh omogočajo obogateno resničnost . Uporabnik obogatene resničnosti se premika v realnem okolju, ki je s pomočjo specifične naprave, v našem primeru pametnih očal, obogateno z računalniško generiranimi dodatki v obliki besedila, slik ali zvoka, v prihodnosti verjetno tudi vonjev.
 


Funkcija pametnih očal v industrijskem okolju je oskrbeti udeleženca v delovnem procesu z vsemi potrebnimi informacijami za delo, mu razbremeniti roke in ga usmerjati pri delu. In kar je zelo pomembno, učinkovitost osebe ni odvisna le od vrste pametnih očal ampak tudi od zasnove procesa, programske podpore ter sposobnosti sodelovanja z drugimi tehnologijami in napravami. Podatke očala pridobivajo iz brezžičnega omrežja in jih ali projecirajo na majhen prikazovalnik, ki je nameščen pred uporabnikovo levo ali desno oko, ali pa jih sporočajo z zvokom. Informacije so uporabniku posredovane v obliki teksta, slike, filma ali glasovnega navodila. Povratne informacije sistem sprejema s prepoznavanjem vnaprej določenega glasovnega odziva uporabnika, preko mehanskega pritiskanja gumbov na ohišju naprave, preko vgrajene kamere, z vodenim odčitavanjem kodne oznake ter s prepoznavanjem vnaprej določenih gibov z glavo. Možnosti je veliko. Učinkovitost komuniciranja z uporabnikom ter njegovega dela je v veliki meri odvisna od načina prenašanja informacij med sistemom in uporabnikom ter programske podpore delovanju očal.

Z razširjanjem uporabe pametnih očal v industrijska okolja se, tako kot pri vsaki novi tehnologiji, pojavljajo mnoga vprašanja. Nekaterih smo se na Fakulteti za logistiko, Fakulteti za strojništvo in Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru dotaknili v okviru projekta »Preučevanje učinkov uporabe pametnih očal na vid in produktivnost na primeru komisioniranja«, ki je bil pridobljen na javnem razpisu projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju - po kreativni poti do znanja 2017–2020. Program sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Ključno je bilo sodelovanje s podjetjem Špica International d.o.o., ki je posodilo testna pametna očala Vuzix M300. Očala so ustvarjena za industrijske namene in so s kopico dodatkov ter aplikacij primerna za uporabo na širokem spektru industrijskih okolij na področjih proizvodnje, skladiščenja, tehnične podpore in tudi v zdravstvu in logistiki. Projekt je bil osredotočen na uporabo pametnih očal za potrebe komisioniranja, ki smo ga izvajali na skladišnem regalu, doniranem s strani Mercatorja. Drugi pomembni partner je bil Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, ki je omogočil izvajanje meritev vida ter interpretacijo rezultatov.

Testno okolje je predstavljal skladiščni regal s policami na štirih različnih višinah od tal. Lokacije in artikli so bili označeni s QR kodami, čeprav tudi primerno velike črtne kode ne bi predstavljale problema pri identifikaciji. Oseba, ki je štiri ure brez vmesnih prekinitev preizkušala uporabo pametnih očal, je prejemala navodila o izvornih in namembnih lokacijah ter artiklih za prestavitev v obliki alfanumeričnega teksta izpisanega na prikazovalniku pametnih očal pred desnim očesom spodaj. Pred začetkom in po zaključku dela so preizkuševalci v očesni ambulati opravili meritve vidne ostrine, barvnega vida, kontrastne senzitivnosti in vidnega polja, med delom pa so analizirali porabo časa.

64 % preizkuševalcev je nošenje testiranih pametnih očal ocenilo kot fizično moteče zaradi pomanjkljivosti v njihovem oblikovanju.

Model, ki ga izberete, se mora udobno prilegati glavi uporabnika. Očala ne smejo drseti iz glave pri sklanjanju, stegovanju navzgor ali v primeru sunkovitih gibov. Izberite najlažji model, saj se pri težjih različicah med dolgotrajno uporabo lahko pojavijo bolečine v glavi ali za ušesi. Bodite pozorni na kable, ki so morda dolgi ali nameščeni na mestih, kjer lahko ovirajo delo ali botrujejo nesrečam pri delu. Preverite, kako se kabel pritrdi na očala. Razstavljanje mora biti enostavno in logično. Preverite možnost integracije zaščitnih ali korekcijskih očal.

64 % preizkuševalcev med uporabo testiranih očal ni imelo posebnih težav z levim očesom, 43 % preizkuševalcev pa je to potrdilo tudi za desno oko.

Preizkuševalci so omenjali občasno kratkotrajno nesposobnost hitre spremembe od pogleda na realno delovno okolje na pogled na prikazovalnik pametnih očal. Sliko na prikazovalniku so za kratek čas videli zamegljeno oziroma so jo težko izostrili. Nekaj jih je zaznavalo blago bolečino v desnem očesu, rahel glavobol, dvojni vid, zameglenost slike. Položaj prikazovalnika pred očesom mora biti nastavljiv.

78,6 % preizkuševalcev ni uspelo opravljati gibanja sočasno z razbiranjem informacij na prikazovalniku testiranih pametnih očal.

V času pridobivanja informacij iz prikazovalnika pametnih očal se je večji del preizkuševalcev moral ustaviti. Posamezniki, ki so uspeli osvojiti sočasnost gibanja in informiranja, so bili produktivnejši. Pomembna je splošna naklonjenost uporabnika novim tehnologijam.

Ne moremo trditi, da večurna uporaba pametnih očal Vuzix M300 negativno vpliva na vid uporabnika

Vidna ostrina desnega očesa po delu s pametnimi očali se je v povprečju znižala za 7,6 % glede na rezultat pred delom. To pomeni, da so testiranci z desnim očesom po delu slabše videli kot pred delom. Primerljiv, vendar nekoliko boljši rezultat (zmanjšanje za 6,7 %), je bil zabeležen za levo oko. Izmerjena vidna ostrina ni niti pri najslabšem rezultatu padla pod sprejemljivo vrednost vidne ostrine določene s Pravilnikom o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil. Preverjalo se je tudi vidno polje oziroma področje, ki ga oseba vidi z enim očesom, kadar njen pogled fiksiramo na eno točko. S preiskavo se je iskalo skotome oziroma defekte ali izpade v vidnem polju preiskovancev. Pred delom s pametnimi očali se skotom ni pojavil pri nobeni osebi, po delu s pametnimi očali pa se je skotom pojavil pri šestih osebah od štirinajstih, ki so testno uporabljala pametna očala (43%). Skotomi v vidnem polju zdravega očesa se med dnevom sicer ne pojavljajo. V našem primeru se opaženi skotomi niso pojavili znotraj 20 stopinj centralnega binokularnega vidnega polja, kar pomeni, da stanje po uporabi pametnih očal najverjetneje ne bi smelo pomembno vplivati na sposobnost za vožnjo osebnega avtomobila.

Uporaba pametnih očal za namen identifikacije kodnih oznak je dobra odločitev v primeru, da so kodne oznake nameščene v višini oči vzravnane osebe.

Poravnanost lokacije kodne oznake z višino oči vzravnane osebe je idealna situacija za uporabo pametnih očal za identifikacijo kodnih oznak oziroma za »skeniranje kod« v smislu produktivnosti in počutja oseb. Kodne oznake nameščene nad višino oči zahtevajo dvigovanje pogleda oziroma dvigovanje na prste. Večurno naprezanje ima lahko negativen učenek na vretenca in mišice v vratu. Sklanjanje h kodnim oznakam na nižje ležečih lokacijah pa ima dolgoročno negativen vpliv na spodnji del hrbtenice.

Programska rešitev je bistvena za produktivnost.

Čas, ki preteče med odpošiljanjem računalniko generirane informacije in začetkom izvajanja sprožene aktivnosti, je v veliki meri odvisen od kombinacije tehnologij in programske rešitve. Branje teksta zahteva več časa kot prepoznavanje simbolov. Produktivnost se poveča, če tekst nadomestijo usmerjevalni znaki v obliki puščic ali obarvana polja namembnih lokacij dodana v realno delovno okolje. Pomembna je izbira načina potrjevanja s strani uporabnika. Očala sicer omogočajo način s pritiskanjem gumbov na ohišju pametnih očal, kar pa je časovno potratno in ergonomsko neprimerno. Ne pozabimo, da komisionar porabi okrog 50 % časa za premikanje med lokacijami in nadaljnjih 20 % za iskanje artiklov. Programska rešitev mora vključevati usmerjanje in grafični prikaz ciljne lokacije. 

Viri:

Consultancy.uk (2018). Virtual and Augmented Reality market to boom to $170 billion by 2022. Pridobljeno 14. novembra 2018 na https://www.consultancy.uk/news/17876/virtual-and-augmented-reality-market-to-boom-to-170-billion-by-2022

Gajšek, B. (2018). Uporaba obogatene resničnosti v logistiki: testirali smo pametna očala. Finance, 221, str. 26.

Hacin, J. (2016). Kaj je obogatena resničnost in kaj nam prinaša? Pridobljeno 14. novembra 2018 na http://dne.enaa.com/Inovacije/kaj-je-obogatena-resnicnost-in-kaj-nam-prinasa.html

Sharma, R. (2019). The 8 Best Smart Glasses of 2019. Pridobljeno 11. aprila 2019 na https://www.lifewire.com/best-smart-glasses-4172796