Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Potnikov vsako leto več, a Brnik je že tudi osrednje logistično središče Slovenije - EOL 138

Ljubljansko letališče | Jože Volfand |
 
Na ljubljanskem letališču, kjer postopoma raste letališko mesto, je vsako leto več potnikov. Z naložbami v infrastrukturo in v razširitev potniškega terminala, ki bo končan poleti 2021, predvsem pa s sinergijami, ki jih daje skupina Fraport, se prepoznavnost Brnika na letalskem svetovnem zemljevidu pozna. Biti del Fraportove skupine nam daje pogajalsko moč, pravi Zmago Skobir, poslovodni direktor družbe Aerodrom Ljubljana. Dodana vrednost ugledu in razvoju letališča je Fraportova letalska akademija. Nedavno so odprli nov Center za usposabljanje, kjer se kot prvi usposabljajo letališki gasilci z vseh koncev sveta. Zmago Skobir opozarja še na eno veliko prednost celotnega območja Brnika – za naložbe so na razpolago zazidljiva zemljišča. Globalni logisti odpirajo velike komplekse, zato so upravičene pobude, da bi v državne prostorske načrte vrnili železniško povezavo letališča z Ljubljano.
 


Zmago Skobir, foto: Peter Irman
Zmago Skobir, foto: Peter Irman

Če bo tudi letos rast števila potnikov takšna kot lani, boste prej našteli dva milijona potnikov, kot ste načrtovali. Kako kaže?

Po dveh letih skokovite rasti, se bo, vsaj tako pričakujemo, letos nekoliko umirila. Načrtujemo je okoli 5 % pri številu potnikov. Lansko leto smo našteli nekaj čez 1,8 mio potnikov. Po zdajšnji projekciji bi dva milijona lahko ujeli v dveh do treh letih, kar je približno tako, kot predvideva strategija. Po znatnem padcu prometa pred nekaj leti nam mnogi niso verjeli, da se bomo do leta 2020 res približali dvema milijonoma. Obdobja znatnega upadanja in skokovite rasti prometa so za letalstvo nekaj povsem običajnega. Umetnost je premostiti obdobja, ko so zmogljivosti nezasedene, načrtovati pa je treba na daljši rok. Pri nas velja, da se že od ustanovitve pred 55. leti promet v povprečju povečuje za od 6 do 7 odstotkov na leto.

Še vedno je najmočnejši Adria Airways. Kakšne so možnosti, da bi se delež tujih prevoznikov hitreje povečal? Kaj bi lahko bolj pritegnilo tuje letalske družbe in kakšni so načrti Fraporta glede ponudbe letov z ljubljanskega letališča, ki naj ne bi bilo samo majhno in simpatično, pač pa tudi osrednja regionalna postaja vsaj za določene smeri?

Čeprav je v minulih letih tudi Adria Airways povečevala promet, so ga tuji prevozniki še hitreje. Zato se je delež potnikov domačega prevoznika v primerjavi z drugimi zmanjševal in danes obsega le še dobro polovico vseh potnikov. Za letališča, ki imajo stabilnega domačega prevoznika, to predstavlja »zdravo« razmerje. Pri vprašanju, kaj lahko stori letališče, da bi povečalo ponudbo tujih prevoznikov, se je bolje vprašati, kaj bo naredila Slovenija, da bo pritegnila več turistov. Ni namreč letališče tisto, zaradi katerega prihajajo potniki na destinacijo, ampak turistična ponudba, prepoznavnost in promocija oziroma povpraševanje po destinaciji, ki očitno še ni zadostno, da bi prevozniki v večji meri odločati za letenje k nam.

A tudi letališče vlaga. Po prestavitvi državne ceste se začenja razširitev potniškega terminala, ki čuti predvsem sezonsko obremenitev. Kako bo naložba spremenila letališče, kakšne bodo novosti in stroški? Ali razširitev terminala napoveduje vlaganja v razvoj letališkega mesta, tudi s hotelom in razvojem komercialne infrastrukture letališča?

Promet pri nas je zgoščen v konicah in v poletni sezoni. Nov terminal bo razbremenil ozka grla, ki jih predstavljajo prijava na let, varnostna kontrola, sortirnica in prevzem prtljage. Razširjeni terminal bo predvidoma dan v uporabo poleti leta 2021. Dodanih mu bo 10.000 m², vključno z novo odhodno halo s skupaj 22 prijavnimi okenci, 5 linijami za varnostne preglede, 3 trakovi za prevzem prtljage, novo sortirnico prtljage, veliko brezcarinsko trgovino in novim poslovnim salonom ter tudi s prenovljeno gostinsko ponudbo in promocijskimi površinami. Zmogljivost bo s 500 povečana na 1.250 potnikov na uro. Vrednost investicije se ocenjuje na 20 mio evrov. Ne moremo pa reči, da bo terminal imel neposreden vpliv na razvoj letališkega mesta. Ta živahnost se že dogaja v precejšnji meri, pogoj za to sta predvsem nedavna prestavitev ceste in pozitivni trendi v gospodarstvu.

Drugače kot s potniki je z rastjo prevozov tovora. Rast je pod načrti, ki ste si jih zadali, saj želi biti Letališče Jožeta Pučnika glavno letališče v regiji za zračni prevoz tovora. Gospodarska rast ni imela vpliva na prevoz tovora? Koliko bodo na razvoj tovornega prometa na letališču vplivale naložbe v logistične komplekse na Brniku. Direktor Khuene Nagel meni, da so precejšnje možnosti za sodelovanje. Kako se povezujete z logisti na območju Brnika?

Tudi količina oskrbljenega tovora je v zadnjih letih rasla. Infrastrukturne zmogljivosti so zapolnjene in glede nadaljnjega razvoja infrastrukture za tovorni promet obstajajo različni scenariji. Ko bo stekla gradnja potniškega terminala, se bomo posvetili še tovornemu, podrobno analizirali in sprejeli odločitev glede investicije. Veliki logistični kompleksi, ki se selijo na Brnik, bodo do določene mere pozitivno vplivali tudi na letalski tovorni promet.

Kakšno je zanimanje potnikov za nizkocenovne prevoznike in koliko je njihova cenovna konkurenčna prednost vplivala na znižanje cen letalskih prevozov? Kako si lahko potnik zagotovi najugodnejšo oceno?

Nizkocenovni prevozniki so nedvomno znižali cene in povečali dostopnost letalskih prevozov širšim množicam. Zanimanje vsekakor je in danes z nizkocenovnimi leti ne potujejo le potniki s tanjšimi denarnicami. Na ceno vozovnice vpliva več dejavnikov. Največ možnosti, da boste potovali poceni, je, če let rezervirate dovolj zgodaj in če ne potujete s prtljago. Veliko ljudi to zanemari. Pozabijo na dodatne stroške, kot so prevozi do letališč in doplačila za prtljago. Stroškovna učinkovitost in s tem dostopnost je možna do neke mere, ni pa možna v nedogled. Poglejte paradoks. Zahteve po vedno nižjih cenah, na drugi pa pravice potnikov in zahteve po nadomestilih, odškodninah. Verjetno bo vedno določen del potnikov, ki jim je pomembna samo cena, večini pa tudi čas, udobje, enostavnost poti in varnost, če gre kaj narobe. Na primer, če je let odpovedan, se zgubi prtljaga in podobno.

Z novim lastnikom je na letališču odprla vrata Fraportova letalska akademija?

To je konkurenčna prednost, ki veča prepoznavnost slovenskega letališča v svetu. V okviru Fraporta Slovenija je bila Fraportova letalska akademija ustanovljena leta 2016. Akademija skupaj s svojimi partnerji ponuja širok nabor usposabljanj s področja letalstva, kriznega upravljanja ter zaščite in reševanja. Fraportova letalska akademija poleg letalstva, tovora in komercialnih dejavnosti predstavlja tudi enega od štirih strateških stebrov Fraporta Slovenija. Odprli smo nov center za uposabljanje, kjer se bodo v prvi fazi kalili predvsem letališki gasilci iz Fraportove skupine in s celega sveta. Zanimanje za programe je veliko in to bo eden najsodobnejših centrov te vrste v svetovnem merilu.

Katere konkretne prednosti se še kažejo po integraciji v skupino Fraport? Postajate zaradi tega konkurenčnejši od sosednih regionalnih letališč?

Fraport je močna globalna znamka in to, da jo v imenu nosimo tudi mi, je pri ugledu in prepoznavnosti nedvomno dodana vrednost. Fraport je specialist upravljanja letališč. Njihovi procesi, ki jih uvajamo tudi pri nas, so prednost. Prav tako dostop do znanja in izmenjave izkušenj. Pomembne sinergije se dogajajo tudi na nabavnem področju. Biti del Fraportove skupine nam daje pogajalsko moč.

Letališča in letalski promet so pogosto pod okoljskim drobnogledom. Po Katovicah še posebej. Z energetsko-podnebnim načrtom Slovenija sprejema ukrepe za zmanjšanje emisij. Kaj morate doseči, da pridobite certifikat za znižanje ogljičnega odtisa letališča? Združenje evropskih letališč izdaja certifikat Airport Carbon Accredition na podlagi zahtevnega standarda?

Osnovni pogoj za pridobitev certifikata ogljičnega odtisa letališča prostovoljne programske sheme Airport Carbon Accreditation (ACA) je izračun lastnega ogljičnega odtisa. Takrat letališče pridobi certifikat za t.i. prvo stopnjo (Level 1). Na naslednji, drugi stopnji je potrebno doseči znižanje ogljičnega odtisa na podlagi triletnega povprečja absolutnega ali relativnega kazalnika, medtem ko tretja stopnja vključuje še izračun emisij t.i. 3. Obsega (Scope 3), emisij iz naslova službenih poti, prevozov na delo, emisij letalskih operacij na ploščadi. Najvišja stopnja je Stopnja 3+, kar pomeni da se upravljavec letališča odloči da količine CO₂, ki jih povzroči in so pod njegovim nadzorom (emisije 1., 2. in del 3. Obsega),''izniči'' oziroma uporabi finančni instrument ogljične izravnave (t.i. Carbon offsetting). Namen ogljične izravnave je denarno vrednotenje in zmanjševanje toplogrednega vpliva z odkupom emisij toplogrednih plinov. Ljubljanjsko letališče se je vključilo v shemo ACA leta 2013 na prvi stopnji, od leta 2015 pa se lahko pohvali s certifikatom na drugi stopnji. Strateški cilj do leta 2025 je pridobitev certifikata za stopnjo 3+.

Slovenija postaja na svetovnem turističnem zemljevidu zelena destinacija. Na več lestvicah se uvršča na najvišje mesto in med najbolj zaželene cilje potovanj. Vendar prav turistični delavci letališče še vedno ocenjujejo kot nerazvito prometno vozlišče zaradi zelo slabih povezav z nekaterimi deli sveta. Kako sodelujete, kaj načrtujete?

Nekaj sem o tem že povedal. Treba je razumeti, da se prevozniki ne odločajo za letenje zaradi bleščeče infrastrukture, temveč glede na tržni potencial in poslovno tveganje. Sicer pa z Ministrstvom za gospodarstvo in STO dobro sodelujemo. Skupaj načrtujemo nekatere aktivnosti glede ciljnih trgov in spodbud, ki bi lahko prepričale nove prevoznike za letenje v Slovenijo.

Še vedno vabite vlagatelje, naj v neposredni bližini letališča izkoristijo velike površine zazidljive zemlje?

V Sloveniji močno primanjkuje večjih zemljišč za proizvodne in logistične projekte, ki bi bili ustrezno prostorsko in komunalno urejeni. Na Brniku vse to imamo. Dodana vrednost je dobra cestna povezava, pa seveda neposredna bližina letališča. Ideja o letališkem mestu je stara že več desetletij. V preteklosti smo odkupovali zemljišča zraven letališča za poslovno-logistične cone. V zadnjem času doživljajo pravi razcvet. Pospešek ji je dalo odprtje dolga leta načrtovane obvozne ceste okoli letališkega območja. Trudimo se, da bi čim prej zapolnili parcele, ki so še proste.

Kaj je vplivalo, da se je železniška povezava letališča z Ljubljano izgubila iz razvojnih načrtov prometne infrastrukture v državi? Brnik je že osrednje logistično središče in vozlišče v državi in to je novo dejstvo, ki bi ga najbrž morali upoštevati snovalci razvoja Slovenije. Kaj pravite?

To, da so železnico umaknili iz strateških razvojnih načrtov, je bilo nespametno. Investicijska dejavnost v okolici letališča bi bila namreč še bolj živahna, če bi bila v prostorske akte do letališča ustrezno umeščena železniška povezava. Obstajajo pobude, da se ta napaka popravi in upam, da bodo realizirane.