Svetovni dan Zemlje 2011

Petek, 22. April 2011

dan-zemlje-1
V letu 2009 so slovenska gospodinjstva porabila 42000 l vode in 4,2 kWh elektri─Źne energije na prebivalca na dan, proizvedla 1,2 kg komunalnih odpadkov na prebivalca na dan ter z uporabo osebnih avtomobilov povzro─Źila ve─Ź kot 51 % vseh izpustov toplogrednih plinov iz gospodinjstev.

Danes praznujemo ┼że 41. svetovni dan Zemlje. Tema leto┼ínjega dneva Zemlje je ┬╗Milijarda aktivnosti za zeleno┬ź, namen akcije pa je zbrati milijardo ukrepov za zmanj┼íanje u─Źinkov globalnega segrevanja ozra─Źja. Ob svetovnem dnevu Zemlje so na Statisti─Źnem uradu Republike Slovenije objavili podatke o porabi vode, o ravnanju s komunalno odpadno vodo, o rabi energije v gospodinjstvih, o ravnanju s komunalnimi odpadki in o izpustih toplogrednih plinov.

S svojimi odlo─Źitvami vplivamo na okolje

Gospodinjstva s svojimi vsakodnevnimi vplivajo na okolje. Iz podatkov je razvidno, da se ┼ítevilo ─Źlanov v evropskih gospodinjstvih zmanj┼íuje; od povpre─Źno 2,5 ─Źlana na gospodinjstvo v letu 2005 je padlo na povpre─Źno 2,4 ─Źlana v letu 2008, kar pomeni, da ─Źlani gospodinjstev koristijo ve─Źji bivalni prostor, porabijo ve─Ź proizvodov, koristijo ve─Ź storitev ter s tem porabijo ve─Ź energije in vode ter proizvedejo ve─Ź izpustov toplogrednih plinov, odpadne vode in odpadkov.

Poraba vode

 Zaradi dviga ┼żivljenjskega standarda so se zgodile ob─Źutne spremembe v porabi vode v gospodinjstvih. V Sloveniji se je poraba vode v gospodinjstvih v obdobju 2004 - 2008 pove─Źala za 2 %, v letu 2009 pa se je glede na leto 2008 zmanj┼íala skoraj za 4 %. Leta 2009 so tako gospodinjstva porabila 42 m3 vode na ─Źlana oziroma 117 l vode na ─Źlana na dan.

 Ravnanje s komunalno odpadno vodo

Poraba vode seveda vpliva na koli─Źino nastale odpadne vode, ta pa v slovenskih gospodinjstvih v zadnjih letih upada. V letu 2009 je v gospodinjstvih nastalo pribli┼żno 31 m3 odpadne vode na ─Źlana ali za pribli┼żno 11 % te vode manj kot v letu 2008. Odpadna voda pa v veliki meri obremenjuje okolje, zlasti ─Źe ni vklju─Źena v postopke ─Źi┼í─Źenja.

V Sloveniji se je dele┼ż pre─Źi┼í─Źene odpadne vode v obdobju 2003 - 2009 pove─Źal za 27 %. V letu 2009 je bilo pre─Źi┼í─Źenih 57 m3 odpadne vode razli─Źnega izvora na prebivalca oziroma pribli┼żno 153 l odpadne vode na prebivalca na dan, kar je predstavljalo pribli┼żno 70 % celotne koli─Źine nastale odpadne vode.

┼átevilo priklju─Źkov na kanalizacijsko omre┼żje se v Sloveniji v obdobju 2004 - 2009 pove─Źalo za 35 %. V letu 2008 je bilo na ─Źistilne naprave priklju─Źenih 53 % prebivalstva, ostalih 47 % pa je bilo priklju─Źenega na greznice, kar nas uvr┼í─Źa med dr┼żave z relativno majhnim dele┼żem prebivalstva, priklju─Źenega na ─Źistilne naprave. Podatki Eurostata ka┼żejo, da je bilo v letu 2007 na kanalizacijsko omre┼żje priklju─Źenih v povpre─Źju 60 % prebivalcev evropskih dr┼żav. V dr┼żavah severne in zahodne Evrope so gospodinjstva po ve─Źini priklju─Źena na ─Źistilne naprave, dele┼ż tovrstnih gospodinjstev pa je ┼íe vedno relativno majhen v dr┼żavah osrednje in vzhodne Evrope, vendar z leti nara┼í─Źa.

Raba energije v gospodinjstvih

So─Źasno s pove─Źevanjem uporabe energetskih potro┼ínikov se pove─Źuje tudi njihova energetska u─Źinkovitost (bolj┼ía izolacija bivalnih prostorov, bolj┼ía energetska u─Źinkovitosti grelnih sistemov in elektronskih naprav), zaradi ─Źesar je kon─Źna raba energije v evropskih gospodinjstvih relativno stabilna.

Dele┼ż kon─Źne porabe energije v slovenskih gospodinjstvih je v obdobju 2002 - 2009 v povpre─Źju zna┼íal 23 % celotne kon─Źne porabe energije. Zaradi pove─Źane uporabe elektronskih naprav se energija se v gospodinjstvih v veliki meri izkori┼í─Źa v obliki elektri─Źne energije. V povpre─Źju gospodinjstva porabijo 34 % celotne kon─Źne porabe elektri─Źne energije, v letu 2009 je bilo to 3.137 GWh ali 1.543 kWh na prebivalca na leto oziroma 4,2 kWh na prebivalca na dan.

Po podatkih Eurostata je v letu 2008 v dr┼żavah ─Źlanicah EU 25 % kon─Źne porabe energije pripadalo gospodinjstvom, od tega je bilo 24 % energije porabljeno v obliki elektri─Źne energije. Poraba elektri─Źne energije v gospodinjstvih se je sicer v obdobju 1998 - 2008 pove─Źala za 17 % in je v letu 2008 zna┼íala 70 Mtoe. V zadnjih letih pa so ┼że v ospredju iskanja alternativnih energetskih virov ter izkori┼í─Źanje obnovljivih virov energije (OVE). Podatki za EU-27 ka┼żejo, da se je dele┼ż OVE v kon─Źni porabi energije v gospodinjstvih v obdobju 1998 - 2008 pove─Źal za 21 % in je v letu 2008 zna┼íal 34 Mtoe.

Ravnanje s komunalnimi odpadki še vedno poteka po logiki neomejenih naravnih virov

V Sloveniji je v obdobju 2002 - 2009 v povpre─Źju nastalo pribli┼żno 430 kg komunalnih odpadkov na prebivalca na leto, v EU-27 pa v obdobju 2002 - 2008 pribli┼żno 520 kg na prebivalca na leto.

Ravnanje s komunalnimi odpadki v Sloveniji ┼íe vedno poteka prete┼żno po logiki neomejenih naravnih virov, neekolo┼íkega na─Źrtovanja proizvodov ter zbiranja in odlaganja odpadkov na odlagali┼í─Źa. Koli─Źina odlo┼żenih komunalnih odpadkov se je v obdobju 2002 - 2009 zmanj┼íala za 15 %, vendar smo v letu 2009 ┼íe vedno odlo┼żili 69 % celotne koli─Źine nastalih komunalnih odpadkov ali 309 kg na prebivalca na leto.

Koli─Źina odlo┼żenih komunalnih odpadkov se v EU-27 zmanj┼íuje, dele┼ż recikliranih in kompostiranih odpadkov pa pove─Źuje. V letu 2008 se je odlo┼żilo pribli┼żno 40 % nastalih komunalnih odpadkov, 40 % odpadkov je bilo recikliranih (vklju─Źno s kompostiranjem), 20 % odpadkov pa je ┼ílo v se┼żig.

Poleg nevarnih odpadkov so za okolje posebno problemati─Źni biorazgradljivi odpadki (ostanki hrane in zeleni vrtni odrez). Letna koli─Źina biorazgradljivih odpadkov, nastalih v evropskih gospodinjstvih, je bila v zadnjih petih letih ocenjena na 76,5 - 102 milijona ton.

Iz ene tone odlo┼żenih nepredelanih odpadkov se, v odvisnosti od dele┼ża razgradljivega ogljika, sprosti od 120 mdo 180 m3 deponijskega plina, ki je sestavljen prete┼żno iz metana (CH4) in ogljikovega dioksida (CO2). CH4 je v primerjavi s CO2 za okolje bolj ┼íkodljiv; gre namre─Ź za toplogredni plin (TGP) s potencialom globalnega segrevanja 25 v 100 letih. To pomeni, da v povpre─Źju v 100 letih vsak kilogram CH4 ogreje Zemljo 25-krat bolj kot enaka masa CO2. Odlagali┼í─Źa odpadkov so tako tretji najve─Źji izvor antropogenega CH4 v svetovnem merilu.

V letu 2008 so v EU-27 izpusti TGP iz dejavnosti ravnanja z odpadki zna┼íali 139 milijonov ton ekvivalenta CO2; od tega so 75 % izvorov predstavljali odpadki, odlo┼żeni na odlagali┼í─Źa, 20 % ravnanje z odpadno vodo, preostanek pa se┼żiganje odpadkov. V obdobju 1990 - 2008 so se izpusti TGP zaradi bolj┼íega ravnanja z odpadki (manj┼íi dele┼ż odlo┼żenih biorazgradljivih odpadkov, vi┼íja stopnja recikla┼że in energetska izraba odpadkov) zmanj┼íali; izpusti zaradi odlaganja odpadkov na odlagali┼í─Źa so se zmanj┼íali za 39 %, izpusti pri ravnanju z odpadno vodo za 11 % in izpusti od se┼żiga odpadkov za 26 %.

Izpusti toplogrednih plinov (TGP)

V letu 2008 je v EU-27 skupaj nastalo skoraj 5 milijonov ton izpustov TGP v ekvivalentih CO2, od tega 19 % na ra─Źun prometa, ki je v obdobju 1990 - 2008 pove─Źal izpuste TGP za 24 %. V letu 2006 je v EU-27 ve─Ź kot polovica porabe energije v prometu pripadla gospodinjstvom (┼ítevilo osebnih avtomobilov je v EU-27 v obdobju 1995 - 2006 naraslo za 25 %), ki so s tem povzro─Źila za ve─Ź kot 51 % vseh nastalih izpustov TGP iz gospodinjstev, 36 % izpustov TGP iz gospodinjstev pa je nastalo na ra─Źun ogrevanja.

V Sloveniji je promet v izhodi┼í─Źnem letu 1986 k nacionalnim izpustom TGP prispeval 10 %, v letu 2008 pa ┼że 29 % izpustov TGP. K temu prispevajo tudi gospodinjstva: v obdobju 2005 - 2009 se je ┼ítevilo osebnih avtomobilov pove─Źalo za nekoliko ve─Ź kot 10 % in konec leta 2009 je bilo v Sloveniji registriranih 490 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. ┼átevilo v cestnem javnem potni┼íkem prometu prepeljanih potnikov pa se je v obdobju 2005 - 2009 zmanj┼íalo skoraj za 8 %. Ravno tako se je zmanj┼íala koli─Źina opravljenih potni┼íkih kilometrov v cestnem javnem potni┼íkem prometu: v obdobju 2002 - 2009 za nekoliko ve─Ź kot 32 %.

Slovenija lahko pri zmanj┼íevanju izpustov TGP izkori┼í─Źa naravno danost - veliko pora┼í─Źenost z gozdom ÔÇô ter se na ta na─Źin bolj pribli┼ża na─Źelom trajnostnega razvoja. Gozd je energetski vir (biomasa), hkrati pa je naravni sistem za ponor izpustov CO2. Energetska izraba lesa je pomembna z vidika zamenjave fosilnih goriv in s tem zmanj┼íanja izpustov CO2. Les je material z zelo nizkim, lahko tudi negativnim, oglji─Źnim odtisom, lesni ostanki pa so obnovljiv vir energije. Slovenski gozdovi letno ve┼żejo pribli┼żno 5 Mt COin na ta na─Źin pripomorejo k la┼żjemu doseganju Kjotskih ciljev.

Vir: Statisti─Źni urad Republike Slovenije