Višje temperature vplivajo na rastline
Sreda, 25. Avgust 2010
| < Prejšnji prispevek | Naslednji prispevek > |
|---|
Najnovejši rezultati z uporabo modelske analize temperaturnih podatkov kažejo, da je letošnja povprečna julijska temperatura severne poloble, z izjemo tropskega dela, dosegla nov višek. Visoke temperature pa ne vplivajo le na ljudi in porabo energije, temveč vplivajo tudi na rastline oz. na njihovo sposobnost absorbcije ogljikovega dioksida. Znanstveniki merijo količino ogljikovega dioksida, ki ga rastline vsrkajo iz ozračja, s količino, poznano kot "net primary production (NPP)". Med letoma 1982 in 1999 se je NPP povečeval, temperature so bile vse višje in tudi sončne radiacije je bilo vse več. V letih od 2000 do 2009 pa se je trend obrnil in presenetil raziskovalce. Maosheng Zao in Stephen Running z Univerze Montana ocenjujeta, da se je NPP manjšal za 0,55 gigatone. Za primerjavo: letni izpusti Velike Britanije so bili leta 2007 0,56 gigatone, ves svetovni letalski prevoz pa je 2007 v zrak izpustil 0,88 gigatone toplogrednih plinov. Vsi svetovni izpusti so bili tega leta po podatkih Združenih narodov 29,3 gigatone.
Da bi ugotovili, kakšne spremembe je doživel NPP v zadnjih letih, so znanstveniki uporabili podatke Nasinega satelita Terra, ki jih je posnel spektroradiometer Modis. "Zadnje desetletje je bilo najtoplejše, odkar obstajajo uradne meritve. To bi moralo pomeniti nadaljevanje zviševanja NPP," sta Zao in Running zapisala v reviji Science. Toda namesto, da bi rastlinam pomagala rasti, je vse višja temperatura povzročila suše in vodne šoke, predvsem na južni polobli in v tropskih gozdovih, kjer je največ svetovne biomase. Čeprav se je v višjih zemljepisnih širinah severne poloble in na višjih nadmorskih višinah NPP zvišal, je zmanjševanje NPP v ključnih južnih območjih prispevalo k skupnemu zmanjšanju svetovnega NPP.
"V spreminjajočem se podnebju so hude suše postale vse pogostejše in ta trend se bo nadaljeval tudi v prihodnosti. Dvigovanje temperature skupaj s sušami pa ne bo le zmanjšalo NPP, pač pa bi lahko povzročilo več sprememb ekosistemov, ki bi lahko pospešile vračanje CO2 v ozračje. Zmanjšanje NPP posredno ogroža globalno oskrbo s prehrano, prihodnjo proizvodnjo biogoriv in povzroča oslabitev zemeljskih ogljičnih ponorov," opozarjajo znanstveniki. Pozivajo k nadaljevanju meritev, da bi ugotovili, ali je zmanjševanje NPP v zadnjem desetletju le anomalija, ali pa gre za dokončen preobrat.