Evropa naj bi do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina

Četrtek, 12. December 2019

Ursula_von_der_Leyen
Ursula von der Leyen. (Foto: RTV SLO/Reuters)

Nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen je predstavila zeleni dogovor, v skladu s katerim naj bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Ključni del projekta je sklad za pravičen prehod v brezogljično družbo. Podrobnosti dogovora bodo znane prihodnje leto. Po besedah von der Leyenove je evropski zeleni dogovor na eni strani posvečen zmanjševanju izpustov, na drugi strani ustvarjanju delovnih mest in krepitvi inovacij.

Nova Evropska komisija je zeleni dogovor poleg digitalizacije in gospodarstva v službi ljudi opredelila za enega od treh temeljnih stebrov svojega petletnega mandata. Zeleni dogovor je torej kažipot do trajnostnega gospodarstva. Vključuje vse sektorje, predvsem promet, energijo, kmetijstvo, zgradbe, jeklarsko, cementno, tekstilno in kemično industrijo ter informacijsko in komunikacijsko tehnologijo.

Do marca 2020 bo komisija sprejela prvi evropski podnebni zakon, v katerega bo pozneje, po temeljiti oceni stanja, vključila konkretne podnebne cilje. Načrt Evropske komisije med drugim predvideva opredelitev strategije o biotski raznovrstnosti do leta 2030, novo industrijsko strategijo, akcijski načrt za krožno gospodarstvo ter strategijo o trajnostni prehrani, imenovani od kmetije do vilic. Prav tako bo komisija marca 2020 zagnala podnebni pakt, s katerim želi v projektu zagotoviti glas in vlogo državljanom. Za uresničitev vizije podnebne nevtralnosti je ključno financiranje podnebnih ukrepov, zlasti v regijah, kjer so izzivi največji, zato osrednji del projekta predstavlja mehanizem za pravičen prehod v brezogljično družbo. Z njim naj bi v prihodnjem večletnem finančnem obdobju 2021-2027 spodbudili za 100 milijard evrov zelenih naložb. Sklad za pravičen prehod naj bi slonel na treh stebrih: sredstvih za kohezijsko politiko, novem naložbenem programu InvestEU in kapitalu Evropske investicijske banke (EIB).

V Bruslju ocenjujejo, da bo uresničitev trenutnih podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 zahtevala 260 milijard evrov dodatnih letnih naložb. Januarja 2020 bo komisija predlagala tudi naložbeni načrt za trajnostno Evropo. Komisija tako sporoča, da je treba vse pobude uskladiti z zelenim dogovorom, ki med drugim predvideva novo strategijo za gozdove, za pametno in vzdržno mobilnost, razširitev trgovanja z izpusti na pomorski sektor in vključitev podnebnih ukrepov v vse prihodnje trgovinske sporazume.

Vir: RTV SLO