»Stop eroziji tal, zavarujmo našo prihodnost«

Četrtek, 05. December 2019

tla
Največ nenaravne erozije povzroča krčenje gozdov, prekomerna pašnja in gradnja prometnih poti. (Foto: www.shutterstock.com)

Letošnji svetovni dan tal, ki ga od leta 2013 obeležujemo 5. decembra, poteka pod sloganom »Stop eroziji tal, zavarujmo našo prihodnost«. Izpostavlja erozijo kot enega od problemov, ki se dogajajo na tleh, namenjenih tudi pridelavi hrane. Tla predstavljajo enega od neobnovljivih virov, saj je njihovo nastajanje in obnavljanje dolgotrajen proces, ki traja več tisočletij.

Slovenija ima precej razgiban relief, kar zelo omejuje možnosti za intenzivnejšo in s tem učinkovito kmetijsko pridelavo. V Sloveniji je zaradi velikega nagiba, plitvih in skalovitih tal ter vse večje pozidanosti vse manj površin, primernih za pridelavo hrane. Kmetijska tla so ključna za slovenskega kmeta, ki je nosilec pridelave hrane in skrbnik slovenskega podeželja. S tem zavedanjem so na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pripravili Resolucijo o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021«, ki jo je konec novembra potrdila Vlada in čaka na obravnavo v Državnem zboru.

Globalno segrevanje in podnebne spremembe močno vplivajo na razvoj pridelave in predelave hrane, gozdarstva ter podeželja v prihodnosti. Zmanjšanje oziroma onemogočanje zagotavljanja ekosistemskih funkcij tal, ki so posledica degradacijskih procesov, pomeni izgubo rodovitnosti tal in s tem njihove proizvodne sposobnosti za pridelavo zadostnih količin varne hrane. Čeprav je erozija kot naravni proces, ki nastane zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, pomembna za zdrav ekosistem, je današnji vpliv erozije mnogokrat povečan zaradi človekove aktivnosti in kot tak škodljiv. Največ takšne erozije povzroča krčenje gozdov, prekomerna pašnja in gradnja prometnih poti.

V Sloveniji prevladuje vodna erozija, v manjši meri sta prisotni tudi snežna in vetrna erozija, ki je skupaj z vodno erozijo najintenzivnejša na njivskih površinah. Po do sedaj znanih podatkih naj bi v Sloveniji letno izgubili približno 4 tone prsti na hektar. MKGP pripravlja javno naročilo, na podlagi katerega bodo pridobili točne podatke o erozivnosti tal v Sloveniji.

Vir: Republika Slovenija