Ob svetovnem dnevu hrane opomnik o nepravilnem ravnanju s hrano

Torek, 15. Oktober 2019

zavržena hrana
V Evropski uniji letno zavržemo približno 88 milijonov ton hrane, kar predstavlja približno 20 % vse pridelane hrane. (Foto: www.shutterstock.com)

Ob svetovnem dnevu hrane Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) opozarja na to, da je na svetu še vedno več kot 820 milijonov lačnih in kronično nedohranjenih ljudi, na drugi strani pa jih še več trpi zaradi čezmerne teže in debelosti. Z debelostjo se spopada več kot 670 milijonov odraslih in 120 milijonov mladih, starih od 5 do 19 let, več kot 40 milijonov otrok pa ima čezmerno težo.

Vsak dan se zavrže na stotine ton hrane. V Evropski uniji letno zavržemo približno 88 milijonov ton hrane, kar predstavlja približno 20 % vse pridelane hrane. Stroški, povezani s tem, so ocenjeni na 143 milijard evrov. V Sloveniji smo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) v letu 2017 zavrgli okoli 131.000 ton hrane oziroma 64 kilogramov na prebivalca. Med zavrženimi količinami je bilo 38 % še užitne hrane, kar bi lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali izničili.

Povprečen Slovenec je v letu 2018 za prehrano porabil 152 kilogramov sadja, 126 kilogramov žit, 117 kilogramov zelenjave, 93 kilogramov mesa, 67 kilogramov krompirja, 34 kilogramov belega sladkorja, 11 kilogramov jajc in kilogram medu. V povprečju slovenski potrošnik za hrano porabi približno 1.400 evrov letno, od tega okoli 350 evrov v gostinskih obratih.

Po podatkih SURS se je s proizvodnjo živil v Sloveniji leta 2018 ukvarjalo 2.360 podjetij, ki so s prodajo ustvarila 2,1 milijardo evrov prihodkov in 499 milijonov evrov dodane vrednosti. Največjo dodano vrednost so ustvarila podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov. V proizvodnji živil je bilo zaposlenih 16.522 ljudi, povprečna bruto plača je znašala 1.361 evrov. V celotni masi kmetijskih pridelkov v Sloveniji je le 5 % ekoloških, ekološkemu načinu kmetovanja pa je namenjenih le 10 % vseh pridelovalnih površin. Način pridelave je pomemben tudi z vidika ohranjanja okolja, še posebej vodnih virov, zraka in prsti.

Po podatkih Ekologov brez meja zadnje poročilo Mednarodnega foruma o podnebnih spremembah navaja, da odpadna hrana predstavlja desetino emisij toplogrednih plinov. Skupaj z zavrženo hrano zavržemo tudi naravne in človeške vire, ki smo jih vložili v pridelavo, predelavo, prodajo in razdeljevanje. V Evropi je količina zavrženih virov kot posledica zavržene hrane enaka 261 milijonom tonam. Hrana, ki jo letno zavržemo, je za pridelavo potrebovala 1,4 milijarde hektarjev zemlje, kar predstavlja 30 % celotne potrebe po pridelovalnih površinah v kmetijstvu. Z zavrženo hrano pa zavržemo tudi veliko energije. v Sloveniji naj bi na ta način zavrgli 10 % energije.

Proizvodnja hrane pa naj bi se za zadovoljitev potreb naraščajočega števila prebivalstva do leta 2050 povečala za 70 %.

Vir: RTV SLO, Ekologi brez meja