Novo poročilo IPCC opozarja na pomen tal v procesu podnebnih sprememb

Četrtek, 08. Avgust 2019

tla in prehranska varnost
Podnebne spremembe vplivajo tudi na tla in prehransko varnost. (Foto: www.shutterstock.com)

Mednarodni forum o podnebnih spremembah (IPCC) je izdal novo poročilo  o vplivu podnebnih sprememb. Prvič v zgodovini poročil IPCC je večina avtorjev poročila, 53 %, iz držav v razvoju. Poročilo kaže, da ljudje s svojimi dejavnostmi vplivamo na že 70 % tal, ki niso zaledenela, s podnebnimi spremembami pa se pritiski na tla še stopnjujejo. Za zmanjšanje oziroma omejitev podnebnega segrevanja na manj kot 2 °C oziroma bolje na 1,5 °C, zmanjšati izpuste toplogrednih plinov v vseh sektorjih, tudi pri upravljanju tal in v sektorju hrane, opozarjajo strokovnjaki IPCC.

Če hočemo ob naraščajočem svetovnem prebivalstvu in naraščajočih negativnih vplivih podnebnih sprememb na vegetacijo zagotoviti prehransko varnost, moramo ohranjati vitalnost zemlje. Tla niso neizčrpen vir ponora toplogrednih plinov, zato jih ne smemo čezmerno izkoriščati za proizvodnjo energetskih rastlin in pogozdovanje. Poročilo opozarja, da bi morali proizvodnjo bioenergije upravljati skrbneje, če nočemo ogroziti prehranske varnosti, biotske raznovrstnosti in degradacije zemljišč.

Kot je povedal Jim Skea, sopredsedujoči v eni od delovnih skupin, ki je pripravljala poročilo: »Tla imajo pomembno vlogo v klimatskem sistemu. Kmetijstvo, gozdarstvo in druge rabe tal prispevajo 23 % vseh toplogrednih izpustov. Hkrati tla absorbirajo skoraj tretjino ogljičnih izpustov, ki nastanejo pri kurjenju fosilnih goriv in v industriji. Svetovno prebivalstvo bi lahko nahranili že z obstoječimi obdelovalnimi površinami, vendar to zahteva hitre in dolgoročne ukrepe na več področjih. To je pomembno tudi za varstvo in obnovo ekosistemov in biotske raznovrstnosti.« Posledice degradacije tal naj bi bile bistveno manjše, če se globalno segrevanje omeji na 1,5 °C namesto na 2 °C.

Poročilo izpostavlja, da podnebne spremembe vplivajo na vse štiri stebre prehranske varnosti: razpoložljivost hrane (pridelek in proizvodnja), dostop do hrane, uporaba (hranilna vrednost in priprava hrane) in stabilnost prehranskega sistema. Posledice so zmanjšanje pridelka (predvsem v državah tropskega pasu), povišanje cen, zmanjšanje hranilne vrednosti in motnje v dobavni verigi, najbolj bodo prisotne v državah z nizkim dohodkom v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki in na Karibih.

K zmanjšanim izpustom toplogrednih plinov in omilitvi podnebnih sprememb lahko prispevamo tudi z zmanjšanjem količine odpadne ali izgubljene hrane (tretjina hrane je zavržene ali izgubljene) in z bolj uravnoteženo prehrano, ki temelji na rastlinskih in živalskih virih, pridelanih trajnostno v nizkoogljičnih sistemih.

Vir: Delo