Tudi arhitekti v boj proti podnebnim spremembam

Torek, 09. Julij 2019

arhitektura
Hotel Morpheus v Macau na Kitajskem - prva zgradba na svetu, zgrajena s prostostoječim zunanjim jeklenim ogrodjem. (Foto: EPA)

17 svetovno uveljavljenih, nagrajenih in priznanih britanskih arhitekturnih birojev, med katerimi so tudi arhitekturni biroji Zahe Hadid, Foster + Partners in Chipperfield, je razglasilo podnebno krizo in krizo biotske raznovrstnosti (UK Architects Declare Climate and Biodiversity Emergency) ter stanovske kolege pozvalo k zavezi, da v prihodnje s svojim delom prispevajo k zmanjšanju izpusta ogljikovega dioksida ter k temu spodbujajo tudi svoje stranke z vsega sveta. Ob tem se britanski arhitekti sklicujejo na Svet za zeleno gradnjo in podatek, da grajeno okolje v Združenem kraljestvu proizvede 40 % izpustov ogljikovega dioksida. K deklaraciji se je zavezalo že skoraj 500 arhitekturnih birojev, podobno zavezo pa so sprejeli tudi britanski študenti arhitekture.

 Skupno izjavo in uradno odločitev o vlogi arhitektov v povezavi s podnebnimi spremembami oziroma podnebno krizo je sprejel tudi svet Kraljevega inštituta britanskih arhitektov (RIBA). Njihov petletni načrt zajema uskladitev standardizacije trajnostnega razvoja britanskih arhitektov, pritisk na odločitve vlade in zmanjšanje ogljičnega odtisa pri delu članov RIBE. Zavezali so se, da bodo sodelovali pri izpolnitvi vladnega cilja, da bi bilo Združeno kraljestvo do leta 2050 ogljično nevtralno. Konec junija je namreč London sprejel odločitev, da bo Združeno kraljestvo prvo večje gospodarstvo na svetu z uradnim ciljem ničelnih izpustov ogljikovega dioksida do sredine stoletja.

Pri spletnem portalu za arhitekturo in oblikovanje Dezeen za prihodnost gradnje izpostavljajo pomen nove estetike in novih, ekoloških materialov, kar bi pomenilo korenite spremembe v sodobnem gradbeništvu in pridobljenem znanju. Arhitekti namreč količino vgrajenega ogljika v zgradbi opravičujejo z življenjsko dobo objekta. Ker je torej obstojnost betonskih objektov več desetletij, se jih dojema kot trajnostne in zato se jih tudi vgrajuje v objekte. Vendar menijo, da gre za formulo, ki jo bo potrebno napisati na novo ter razmisliti o uporabi materialov za gradnjo, kot so slama in drugi naravni materiali, ki naj bi bili manj trajnostni, a imajo več možnosti oblikovanja. V tem primeru bi se morali ljudje odpovedati določenim merilom pri gradnji objektov, kot so vzdržljivost, trdnost in obstojnost. Za izboljšanje podnebnih razmer in biološke raznolikosti bi tako uporabljali materiale, ki niso tako trdni in potrebujejo tudi več vzdrževanja. V poročilu Neodvisnega kraljevega inštituta za mednarodne zadeve je navedeno, da se vsako lete proizvede več kot 4 milijarde ton cementa, kar je približno 8 % svetovnih izpustov ogljikovega dioksida. Po ocenah naj bi se proizvodnja in uporaba cementa v prihodnjih 30 letih povečala za več kot 5 milijard ton na leto.

Vir: RTV SLO