Biotska raznovrstnost je pogoj za pridelavo hrane

Sreda, 22. Maj 2019

Biodiverziteta22. maj velja za Mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Razglasili so ga Združeni narodi kot spomin na začetek veljavnosti konvencije o biotski raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992). Letošnji dan biotske raznovrstnosti poteka pod sloganom »Naša biotska raznovrstnost, naša hrana, naše zdravje«. Upadanje biotske raznovrstnosti je ena največjih groženj človeštvu v svetovnem, evropskem in tudi slovenskem merilu. Tudi prvo svetovno poročilo o stanju na področju biotske raznovrstnosti v kmetijstvu in prehrani, ki ga je pripravila Komisija FAO za genske vire za prehrano in kmetijstvo, ugotavlja, da biotska raznovrstnost, ki podpira naše prehrambne sisteme, izginja, zato je prihodnost naše hrane, preživetja, zdravja in okolja resno ogrožena.

Slovenija ima relativno visoko stopnjo ohranjenosti biotske raznovrstnosti, omrežje Natura 2000 zajema 37,2 % površine Slovenije, od tega je približno 20 % kmetijskih zemljišč v uporabi. Kmetijstvo lahko v območjih z visoko naravno vrednostjo ob ustreznih tehnoloških rešitvah zagotavlja ustrezno raven biotske raznovrstnosti. Ekstenzivni načini gospodarjenja omogočajo ohranjanje pestrosti vrst in habitatov ter s tem enkratne krajine z bogato kulturno in naravno dediščino. Z vidika biotske pestrosti v sektorju kmetijstva so v Sloveniji eden najbolj ogroženih habitatov suha travišča. Kmetijska politika pa mora odgovoriti tudi na izzive, kot so prehranska varnost, kjer so izjemnega pomena čebele in drugi opraševalci, varovanje kmetijskih zemljišč, ki jih imamo v Sloveniji samo 800 m2 na prebivalca, ter gradnja in drugi posegi na zemljišča, ki so sicer primerna za kmetijska zemljišča, njive.

V Sloveniji ima ključno vlogo pri prizadevanjih za ohranjanje oziroma izboljšanje biotske raznovrstnosti Skupna kmetijska politika. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) se zavedajo, da so varstvo okolja ter blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe pomembna družbena prioriteta, zato ocenjujejo predlagano novo t. i. zeleno arhitekturo ukrepov Skupne kmetijske politike po 2020. Večji poudarek pri varovanju okolja in pri prilagajanju na podnebne spremembe pa se daje tudi v okviru neposrednih plačil. Uvaja se shema za podnebje in okolje oziroma t. i. eko-shema, ki zajema kmetijske prakse z ugodnim vplivom na podnebje in okolje.

MKGP je tudi pripravil predlog resolucije »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021«. Gre za strateški okvir razvoja slovenskega kmetijstva, predelave hrane in podeželja, ki je v javni obravnavi do konca meseca maja. Dokument predstavlja razvojno usmeritev slovenske pridelave in predelave hrane ter povezanega podeželskega prostora in je podlaga za prihodnjo pripravo nacionalnih ukrepov.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano