Premalo se zavedamo pomena mokrišč

Ponedeljek, 04. Februar 2019

Mokrišče (Foto: Primož Knap)
Mokrišče (Foto: Primož Knap)

Ob letošnjem svetovnem dnevu mokrišč, ki vsako leto poteka 2. februarja, je bil v ospredju pomen mokrišč za prilagajanja na podnebne spremembe. Ob tej priložnosti je svetovna organizacija za naravo WWF opozorila na nevednost o vlogi mokrišč v našem vsakdanjem življenju. Od leta 1971, ko se je 168 držav v iranskem kraju Ramsar s podpisom konvencije zavezalo k zaščiti mokrišč, je bilo uničenih že 30 % mokrišč.

Mokrišča so pomemben element prilagajanja na podnebne spremembe, ki smo jim priča skozi vse bolj ekstremne vremenske vzorce tudi v Sloveniji. Poleg izjemne biotske raznovrstnosti mokrišč je njihova pomembna vloga v tem, da nas ščitijo pred poplavami, prečistijo vodo, skladiščijo toplogredne pline, zagotavljajo naravne vire, kot so les in ribe, predstavljajo pa tudi priložnost za rekreacijo in razvoj trajnostnega turizma.

V Sloveniji imamo tri območja, ki so zaščitena z Ramsarsko konvencijo. To so Cerkniško jezero, Škocjanske jame in Sečoveljske soline. Kljub temu Analiza koristi zavarovanih območij v Sloveniji, ki jo je pripravil WWF Adria, kaže na to, da je ozaveščenost Slovencev glede dobrobiti, ki jih prinašajo mokrišča, na zelo nizkem nivoju, pri čemer tudi ne vidimo vseh priložnosti za razvoj, ki jih mokrišča predstavljajo. Poleg tega imamo v Sloveniji tudi del t. i. evropske Amazonke. Mura skupaj z Dravo in Donavo namreč predstavlja območje izjemne biotske pestrosti, ki ga je potrebno primerno zaščititi.

Eden glavnih zaključkov omenjene analize je pomembnost ohranjene narave za trajnostni turizem, še posebej v povezavi z bogato kulturno dediščino v Sloveniji. Namen analize je spodbujanje priložnosti za lokalno gospodarstvo in zaposlovanje v zavarovanih območjih. Kot je povedal Leon Kebe, predstavnik WWF v Sloveniji: »Samo park Škocjanske jame je lani obiskalo 184.000 obiskovalcev, število turistov se vztrajno veča tudi na Cerkniškem jezeru, kar je dokaz, da imajo ljudje radi neokrnjeno naravo in je hkrati izjemna priložnost za osveščanje o njihovem pomenu ter spremembo mišljenja, da teh močvar, polnih komarjev, res nihče ne potrebuje.«

Vir: WWF Adria