V ospredju letošnjega dneva slovenske hrane zdrava tla

Petek, 02. November 2018

Dan slovenske hraneLetos bo Slovenija tretji petek v novembru, to je 16. novembra, že sedmič obeležila dan slovenske hrane, ki ga je Vlada RS razglasila leta 2012. Na ta dan poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, letos osmi po vrsti, ko imajo otroci v osnovnih šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja. V ospredju letošnjega dneva slovenske hrane bo pomen zdravih tal za pridelavo varne in kakovostne hrane.

Tla so naravna tvorba na zemljini površini, koža našega planeta, sestavljena iz mineralov, vode, zraka, organskih snovi in brezštevilnih organizmov, ki razgrajujejo odmrle ostanke rastlin in živali. Talni organizmi predstavljajo četrtino skupne biotske pestrosti našega planeta. Rodovitnost tal je ključnega pomena za rast rastlin. Ob dejstvu, da je v zadnjih desetletjih izginilo več rodovitnih tal kot kdaj koli prej in ob dejstvu, da se ta trend nadaljuje, morajo biti tla naša skupna skrb in pravilno ravnanje z njimi pri kmetijski pridelavi in ostalih človeških dejavnostih skupna odgovornost, poudarjajo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zato se mora kmetijstvo tudi v prihodnje prilagajati na način, da varuje okolje, naravne vire in kmetijska zemljišča. Eden od načinov je ekološko kmetovanje. Slovenija ima namreč kar 85 % kmetijskih gospodarstev na območjih z omejenimi dejavniki, kar je lahko podlaga za razvoj ekološkega kmetovanja.

Kot sestavni del okolja so tla ključna v procesih zadrževanja in filtriranja vode, vezave atmosferskega ogljika, kroženja organske snovi in so osnova biotske pestrosti. Zaradi zagotavljanja okoljskih, ekonomskih in socialnih funkcij so zato izrednega pomena za ljudi in okolje. Ob naraščajočih potrebah prebivalstva in klimatskih spremembah so tla izpostavljena številnim grožnjam in procesom degradacije, kot so erozija, zmanjšanje količine organskih snovi v tleh, zasoljevanje, zbijanje tal, zmanjšanje biološke raznovrstnosti tal, poplave, prekrivanje in tesnjenje tal z različnimi nepropustnimi materiali oziroma pozidavo zemljišč ter onesnaževanje tal. Posledice se kažejo z izgubi rodovitnosti tal in s tem proizvodne sposobnosti za pridelavo zadostnih količin varne hrane in biomase, v izgubi ogljika in biološke raznovrstnosti, zmanjšanju sposobnosti tal za čiščenje in zadrževanje vode, morebitna onesnaževala v tleh se razgrajujejo počasneje.

Na posameznih območjih Slovenije grožnjo tlom predstavlja onesnaženje tal z anorganskimi onesnaževali (predvsem kovinami in polkovinami kot so npr. kadmij, svinec, cink, arzen, baker) in organskimi onesnaževali iz industrije in prometa (npr. poliklorirani bifenili (PCB), policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) in mineralna olja) ter kmetijstva (ostanki fitofarmacevtskih sredstev). Grožnjo tlom predstavlja tudi erozija, ki se pojavlja lokalno in je močno odvisna od reliefa, vegetacije, vrste tal in podnebnih značilnosti. V Sloveniji prevladuje predvsem vodna erozija, v manjši meri se pojavlja tudi vetrna erozija. Največja prepoznana grožnja tlom v Sloveniji pa je prekrivanje tal z različnimi nepropustnimi materiali in utrjevanje oziroma zbijanje tal, kar predstavlja trajno izgubo tal kot naravnega vira ter izgubo funkcij in storitev, ki jih tla v okolju zagotavljajo.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano