V letošnji akciji Očistimo Slovenijo bodo posebno pozornost namenili divjim odlagališčem na vodnih območjih

Sreda, 04. Julij 2018

čistilna akcija
(Foto: www.shutterstock.com)

V sklopu priprav na akcijo Očistimo Slovenijo 2018, ki bo 15. septembra, so Ekologi brez meja organizirali strokovni posvet na temo divjih odlagališč »Ali so divja odlagališča še problem?«. Na registru divjih odlagališč v Sloveniji je trenutno 15.000 točk, ki označujejo divje odlagališče. To je 2.000 več kot ob zadnji nacionalni čistilni akciji leta 2012, vendar pa je bilo po ocenah Ekologov brez meja (EBM) očiščenih vsaj 4.000 divjih odlagališč. Vodja popisa divjih odlagališč Jaka Kranjc je povedal, da so evidentirali veliko odlagališč, ki so očiščena, pričakujejo pa tudi podatke popisa gozdnih odlagališč, ki jih pripravlja Zavod za gozdove. Letošnja čistilna akcija bo posebno pozornost namenila divjim odlagališčem na vodnih zemljiščih, ki so jih do sedaj našteli približno 800. Na teh območjih namreč smeti s poplavami in vetrom zanese v vodotoke in morja, kjer se razgrajujejo na manjše delce, ki ogrožajo vodne organizme in ekosisteme.

Prvotni register divjih odlagališč se je oblikoval v prvi in drugi akciji Očistimo Slovenijo, ki so jo EBM organizirali v letih 2010 in 2012. Register je društvo simbolično predalo ministrstvu za okolje, kjer pa še niso sistematično pristopili k reševanju problematike. Ta register tako ostaja edina evidenca nezakonitih odlagališč odpadkov v državi. Lokacije divjih odlagališč lahko v aplikacijo vnaša vsak, glede na zbrane podatke pa je na divjih odlagališčih največ gradbenih odpadkov, ki predstavljajo vsaj 40 % mase vseh odpadkov. Sledijo kosovni in manjši komunalni odpadki. Večina divjih odlagališč je manjše in srednje velikosti, pogosteje se nahajajo na območjih z večjo poseljenostjo. Žarišča so predvsem robovi cest in gozdov. Nekaj divjih odlagališč je tudi v jamah, ki pa jih v septembrski akciji ne bodo čistili, saj je njihovo čiščenje prenevarno za splošno prebivalstvo.

Kot pravi Jaka Kranjc je ena ključnih težav za vztrajanje nezakonitih odlagališč zakonodaja, ki je še vedno le črka na papirju. Računsko sodišče je že leta 2008 ministrstvo za okolje opozorilo, da ne izvaja načrtov za odkrivanje nezakonitih odlagališč. Mag. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje, je povedala, da se bo ministrstvo v okviru novele zakona o varstvu okolja (ZVO-2) osredotočalo na sanacijo podzemnih jam in starih industrijskih bremen, za izvajanje česar si bodo prizadevali pridobiti stalna finančna sredstva. Velik zalogaj bo izdelava registra znanih nezakonitih odlagališč oziroma področij, ki so posledica starih bremen. Za te bo morala država po ZVO-2 določiti prednostni vrstni red sanacije. Nezakonito odlaganje azbestnih kritin pa bi lahko zajezili z delnim ali popolnim sofinanciranjem njihove oddaje npr. iz Eko sklada.

Inšpektorji za okolje in naravo največ pregledov izvedejo na področju ravnanja z odpadki, kjer zaznajo tudi največ kršitev. Kot je povedala Nevenka Žvokelj, vodja inšpekcije za okolje in naravo, divja odlagališča pregledujejo v rednih in izrednih nadzorih, letos načrtujejo deset akcij. Težave pa imajo zaradi majhnega števila inšpektorjev in ker pogosto ne odkrijejo povzročitelja.

Vir: Delo